Obrazec Podatki v zvezi z razkritjem skritih rezerv izpolnijo davčni zavezanci, ki sestavljajo davčni obračun na obračunski dan združitev oziroma delitev v skladu z določili zakona, ki ureja statusno preoblikovanje gospodarskih družb. V skladu z 38. členom ZDDPO-2 mora zavezanec razkriti skrite rezerve, ki se nanašajo na preostalo premoženje, in skrite rezerve, ki se nanašajo na preneseno premoženje. Zato mora zavezanec v primeru delitev za skrite rezerve izpolniti dva obrazca.
Znesek, ki predstavlja skrite rezerve, se izračuna kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan sestave davčnega obračuna. Poštena vrednost je znesek, za katerega je mogoče prodati ali na drug način zamenjati sredstvo, ali s katerim je mogoče poravnati obveznost, ali za katerega je mogoče zamenjati podeljen kapitalski instrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v poslu, v katerem sta stranki medsebojno neodvisni in enakopravni. Davčna vrednost posameznega sredstva ali obveznosti je znesek, ki se prisodi temu sredstvu ali obveznosti pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka.
V stolpec 2 se pod zap. št. od 1 do 7 in od 9 do 10 vpišejo zneski poštene vrednosti posameznih postavk, ki so navedene v stolpcu 1, v stolpec 3 pa davčne vrednosti teh postavk. Pri sredstvih se ugotavljajo skrite rezerve (stolpec 4), če je razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo pozitivna. Če je davčna vrednost večja od poštene vrednosti, se razlika vpisuje s predznakom minus (–).
Pri obveznostih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med davčno vrednostjo in pošteno vrednostjo pozitivna. Če je poštena vrednost večja od davčne vrednosti, se razlika vpisuje s predznakom minus (–).
Pod zap. št. 8 se vpiše seštevek zneskov postavk (vsota zap. št. 1 do 7). Postavke s predznakom minus zmanjšujejo seštevek.
Pod zap. št. 11 se vpiše seštevek zneskov postavk (vsota zap. št. 9 in 10). Postavke s predznakom minus zmanjšujejo seštevek.
Pod zap. št. 12 se vpiše seštevek zneskov pod zap. št. 8 in 11. Skupen znesek v stolpcu 4 predstavlja skrite rezerve.
To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Obrazec Podatki v zvezi s skritimi rezervami iz prenesenih sredstev v primeru izstopne obdavčitve oziroma uveljavljanje odloga plačila davka od vključenih skritih rezerv po 54.b členu ZDDPO-2 izpolnijo davčni zavezanci, ki razkrivajo skrite rezerve v skladu s 54.a členom ZDDPO-2 oziroma uveljavljajo odlog plačila davka iz naslova skritih rezerv iz prenesenih sredstev po 54.b členu ZDDPO-2.
V vrstico 1 se vpiše poštena vrednost prenesenih sredstev.
V vrstico 2 se vpiše davčna vrednost prenesenih sredstev.
V vrstici 3 se izračuna vrednost skritih rezerv. Znesek, ki pomeni skrite rezerve, se izračuna kot razlika med pošteno vrednostjo (vrstica 1) in davčno vrednostjo (vrstica 2) prenesenih sredstev ob prenosu. Če je ta razlika negativna, se šteje, da je enaka nič.
V vrstici 4 se izračuna davek iz naslova skritih rezerv iz prenesenih sredstev, v zvezi s katerim se lahko uveljavlja odlog plačila. Če je znesek skritih rezerv iz prenesenih sredstev (vrstica 3) manjši od davčne osnove v zap. št. 13 davčnega obračuna, se ta izračuna kot: (znesek skritih rezerv iz prenesenih sredstev (vrstica 3) / davčna osnova (zap. št. 13 davčnega obračuna)) * davek (zap. št. 17 davčnega obračuna). Če je znesek skritih rezerv iz prenesenih sredstev (vrstica 3) višji ali enak davčni osnovi v zap. št. 13 davčnega obračuna, je davek iz naslova skritih rezerv iz prenesenih sredstev enak davku iz zap. št. 17 davčnega obračuna.
V vrstici 5 se uveljavlja odlog plačila davka iz naslova skritih rezerv iz prenesenih sredstev v skladu s 54.b členom ZDDPO-2. Če zavezanec uveljavlja odlog plačila, označi DA.
V vrstici 6 zavezanec vpiše število obrokov (v skladu s 370.a členom ZDavP-2 zavezanec lahko določi največ pet obrokov).
V stolpcu 1 se izračuna znesek obrokov glede na število obrokov v vrstici 6 (enaki obroki).V stolpcu 2 se izračunajo/vpišejo obresti v skladu s 104. členom ZDavP-2.V stolpcu 3 se izračuna višina obveznosti za plačilo po posameznem obroku.V stolpcu 4 se določi zapadlost obveznosti, pri čemer prvi obrok v skladu s 370.a členom ZDavP-2 zapade v plačilo v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna, naslednji obroki pa po poteku enega leta od zapadlosti predhodnega obroka.
To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 15.3 obračuna, ali ima nepokrito davčno izgubo iz preteklih davčnih obdobij, ali ima davčno izgubo v davčnem obdobju, za katero se predlaga obračun (podatek pod zap. št. 14 obračuna). Obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube se izpolnjuje in predlaga tudi, kadar je v davčnem obdobju, za katero se predlaga obračun, na podlagi davčnega nadzora nastopila sprememba višine davčne izgube, ki zadeva predhodna davčna obdobja, in če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa izgub zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve. Obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube se izpolnjuje in predlaga tudi, če je pri zavezancu v dveh letih po spremembi lastništva za več kot 50 odstotkov prišlo do bistvene spremembe dejavnosti in ima zavezanec ostanek nepokrite davčne izgube iz leta spremembe lastništva ali iz preteklih davčnih obdobij ter če zavezanec v skladu s 37. členom ZDDPO-2 izgubi pravico do pokrivanja davčne izgube iz preteklih let v znesku prihodkov, ki jih ni vključil v davčno osnovo zaradi prenehanja obveznosti družbe.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more v tem obdobju pokrivati nepokritih davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v obrazcu Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube izpolnjuje podatke, če je imel v zadnjem davčnem obdobju, ko je še ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, izkazan ostanek nepokrite davčne izgube v stolpcu 8 oziroma če je na podlagi davčnega nadzora nastopila sprememba višine davčne izgube, ki zadeva predhodna davčna obdobja, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa izgub zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve oziroma če ima ostanek nepokrite davčne izgube, pa je pri zavezancu v dveh letih po spremembi lastništva za več kot 50 odstotkov prišlo do bistvene spremembe dejavnosti in ima zavezanec ostanek nepokrite davčne izgube iz leta spremembe lastništva ali iz preteklih davčnih obdobij oziroma če zavezanec v skladu s 37. členom ZDDPO-2 izgubi pravico do pokrivanja davčne izgube iz preteklih let v znesku prihodkov, ki jih ni vključil v davčno osnovo zaradi prenehanja obveznosti družbe.Obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube se izpolnjuje v eurih s centi.
Zavezanec za davek obkroži ustrezen odgovor glede na to, ali se mu je ali ni v davčnem obdobju neposredno ali posredno lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic spremenilo za več kot 50 odstotkov glede na stanje lastništva na začetku davčnega obdobja, in hkrati zavezanec že dve leti pred spremembo lastništva ni opravljal dejavnosti ali pa jo je dve leti pred spremembo lastništva bistveno spremenil, razen če jo je bistveno spremenil zaradi ohranjanja delovnih mest ali sanacije poslovanja. Če zavezanec obkroži DA, lahko pokriva le davčno izgubo, nastalo pred davčnim obdobjem, za katero se je uporabljal ZDDPO-1.
V vrstico »Pretekla obdobja« se vpisujejo še nepokrite davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij.Vrstica »Tekoče obdobje« se nanaša na davčno obdobje, za katero se sestavlja obračun.
V vrstico »Pretekla obdobja« se vpiše znesek davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij, ki je zavezanec še ni pokrival in jo ima možnost pokrivati (podatki iz stolpca Ostanek nepokrite izgube iz obrazca Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube iz predhodnega davčnega obdobja). V vrstico »Tekoče obdobje« se vpiše davčna izguba z zap. št. 14 obračuna za davčno obdobje, za katero se predlaga obračun. Če ima zavezanec pri podatku o spremembi lastništva za več kakor 50 odstotkov obkrožen odgovor DA, se v preglednico vpišejo le podatki o davčni izgubi, nastali v letu 2004 ali prej.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, izpolnjuje podatke v tem stolpcu, če je imel v zadnjem davčnem obdobju, ko je še ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, izkazane podatke v stolpcu Ostanek nepokrite davčne izgube v obrazcu Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube. Podatke, ki se nanašajo na obdobja, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, vpiše v vrstico »Pretekla obdobja«.
Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med davčno izgubo, ugotovljeno v morebitnem davčnem nadzoru, in davčno izgubo, ugotovljeno v obračunu davka. Če je bila v postopku nazora ugotovljena nižja davčna izguba kakor v obračunu zavezanca, se vpiše razlika z negativnim predznakom. Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in še niso bile vključene v Prilogo 5 obračunov za pretekla obdobja.
Vpiše se znesek prenesene izgube v skladu s 40. in 43. členom ZDDPO-2 zaradi prenosa premoženja oziroma v skladu z 49. in 53. členom ZDDPO-2 zaradi združitve ali delitve. Pri prevzemni družbi se v davčnem obdobju, ki sledi obračunskemu dnevu združitve (ali razdelitve ali oddelitve), vpišejo ostanki nepokrite davčne izgube prenosne družbe (prenosnih družb) iz Priloge 5 obračuna(-ov), sestavljenega na obračunski dan združitve (ali razdelitve ali oddelitve), ki se lahko prenašajo. Pri prenosni družbi se vpišejo podatki v ta stolpec le v primeru, ko prenosna družba po prenosu premoženja ali oddelitvi ne preneha. V tem primeru se vpišejo ostanki nepokrite davčne izgube, ki so se prenesli, z negativnim predznakom v prvem davčnem obračunu, ki sledi obračunskemu dnevu oddelitve oziroma dnevu prenosa premoženja.
Vpiše se znesek nepokrite davčne izgube, ki je zavezanec zaradi bistvene spremembe dejavnosti, do katere je prišlo v dveh letih po spremembi lastništva za več kot 50 odstotkov, sprememba dejavnosti pa ni posledica ohranjanja delovnih mest ali sanacije poslovanja, ne sme pokrivati. Znesek se nanaša na nepokrito davčno izgubo iz leta spremembe lastništva in na nepokrito izgubo iz preteklih davčnih obdobij (razen davčne izgube iz leta 2004 ali prej). Če je zavezanec (v celoti ali delno) že uveljavljal davčno izgubo, mora za znesek že uveljavljene davčne izgube povečati davčno osnovo pod zap. št. 12.6 obračuna.Zavezanec, ki v postopku prisilne poravnave po zakonu, ki ureja postopke zaradi insolventnosti, v davčno osnovo ne vključi prihodkov zaradi prenehanja obveznosti družbe, v ta stolpec vpiše znesek nepokrite davčne izgube iz preteklih let v znesku teh obveznosti.
Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3 in 4, zmanjšan za znesek iz stolpca 5, pri tem pa je treba upoštevati morebitni negativni predznak pred zneskoma v stolpcih 3 in 4. Če je seštevek negativen, se vpiše 0.
Vpiše se znesek pokrivanja davčne izgube. Znesek pokrivanja davčne izgube ne sme biti višji od zneska v stolpcu 6. Skupni znesek pokrivanja davčne izgube, izkazan v stolpcu 7, mora biti enak znesku pod zap. št. 15.3 obračuna in je lahko izkazan največ v višini 50 % davčne osnove davčnega obdobja, tj. največ v višini 50 % zneska pod zap. št. 13 obračuna.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more pokrivati davčne izgube v obdobju, za katerega sestavlja obračun. Nepokrito davčno izgubo iz stolpca 6 prenaša v naslednje davčno obdobje. Nepokrito davčno izgubo iz davčnih obdobij, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, bo lahko koristil šele v davčnih obdobjih, ko bo ponovno ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.
Vpiše se razlika med stolpcema 6 in 7.
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje po 55.a členu ZDDPO-2 (v nadaljevanju: Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje) se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 15.8 obračuna in/ali če ima zavezanec neizkoriščen del davčne olajšave iz tekočega ali preteklih davčnih obdobij. Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje se izpolnjuje in predlaga tudi, kadar je v davčnem obdobju, za katero se predlaga obračun, na podlagi davčnega nadzora nastala sprememba višine davčne olajšave, ki se nanaša na davčna obdobja od n-6 do n-1, če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa olajšav zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve ali ob vložitvi sredstev samostojnega podjetnika posameznika v pravno osebo ob izpolnjevanju pogojev iz 2. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2. Podatki v polje za davčno obdobje n-6 se vpisujejo le, če je katero koli obdobje od n do n-5 krajše od 12 mesecev.
Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more uveljavljati olajšave za investiranje po 55.a členu ZDDPO-2, niti ne more v tem obdobju koristiti neizkoriščenih delov davčne olajšave za investiranje po 55.a členu ZDDPO-2 iz preteklih davčnih obdobij.
Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v obrazcu Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje izpolnjuje podatke, če je imel v zadnjem davčnem obdobju, ko je še ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, izkazan neizkoriščen del davčne olajšave oziroma če je na podlagi davčnega nadzora nastopila sprememba višine davčne olajšave, ki se nanaša na predhodna davčna obdobja, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa olajšav zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve ali ob vložitvi sredstev samostojnega podjetnika posameznika v pravno osebo ob izpolnjevanju pogojev iz 2. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2.
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje se izpolnjuje v eurih s centi.
Vpiše se znesek investicij v opremo in neopredmetena sredstva, za katera se lahko uveljavlja davčna olajšava in jih je imel zavezanec v davčnem obdobju, za katero izpolnjuje davčni obračun. V ta znesek zavezanec ne vključi vlaganj v opremo po 1. in 2. točki drugega odstavka 55.a člena ZDDPO-2 in vlaganj v neopredmetena sredstva, navedena v tretjem odstavku 55.a člena ZDDPO-2. V ta znesek se tudi ne vključijo investicije v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oz. proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. V ta znesek se ne vključujejo vlaganja, ki jih je zavezanec imel v davčnem obdobju, če jih je v istem davčnem obdobju tudi že prodal oz. odtujil ali če je v istem davčnem obdobju pridobil opremo na podlagi finančnega najema in izgubil pravico uporabe opreme. V ta znesek se ne vključuje vlaganj v opremo in neopredmetena sredstva, za katera zavezanec uveljavlja olajšavo po 55. členu ZDDPO-2.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, zneskov ne vpisuje.
Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL ali v obliki DD. MM. LL–DD. MM. LL. Davčno obdobje n pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja davčni obračun.
Vpiše se 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, za katera zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo v tem davčnem obdobju (40 odstotkov zneska iz polja Znesek investicij v tisto opremo in neopredmetena sredstva, za katera se lahko uveljavlja davčna olajšava v davčnem obdobju) v skladu s prvim odstavkom 55.a člena ZDDPO-2.V davčnem obračunu za davčno obdobje poslovnega leta 2011 – 2012 se vpiše znesek olajšave za investirani znesek v opremo in neopredmetena sredstva, za katera zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo, kot seštevek 30 odstotkov investiranega zneska, vendar ne več kot 30.000 eurov, v davčnem obdobju do 31. 12. 2011 in 40 odstotkov investiranega zneska v davčnem obdobju od 1. 1. 2012 dalje.
Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij (podatek iz stolpca Neizkoriščeni del davčne olajšave iz obrazca Podatki v zvezi z olajšavo zainvestiranje iz predhodnega davčnega obdobja).
Če zavezanec proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno sredstvo oziroma izgubi pravico uporabe opreme, za katero je uveljavljal davčno olajšavo, prej kakor v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu z ZDDPO-2, če je to krajše od treh let, navedene olajšave pa še ni izkoristil, se v stolpec 4 vpiše znesek zmanjšanja neizkoriščenega dela davčne olajšave za ta sredstva.V ta stolpec se vpiše tudi zmanjšanje neizkoriščenega dela davčne olajšave v primerih, ko je pri zavezancu prišlo do povečanja te davčne olajšave zaradi vložitve sredstev zavezanca, ki preneha opravljati dejavnost, v pravno osebo, če ne izpolni pogoja iz petega oziroma šestega odstavka v povezavi z desetim odstavkom 66.a člena ZDoh-2.
Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino davčne olajšave, ki jo je uveljavljal zavezanec v obračunu davka, in višino davčne olajšave, ugotovljene v morebitnem davčnem nadzoru (znesek je lahko s pozitivnim ali negativnim predznakom). Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-6 do n-1 ter še niso bile vključene v Prilogo 6a k obračunom za pretekla obdobja.
Vpiše se znesek prenesene olajšave v skladu s 40. in 43. členom ZDDPO-2 zaradi prenosa premoženja oziroma v skladu z 49. in 53. členom ZDDPO-2 zaradi združitve ali delitve. Pri prevzemni družbi se v davčnem obdobju, ki sledi obračunskemu dnevu združitve (ali razdelitve ali oddelitve), vpišejo ostanki neizkoriščenega dela davčne olajšave prenosne družbe (prenosnih družb) iz Priloge 6a obračuna(-ov), sestavljenega na obračunski dan združitve (ali razdelitve ali oddelitve), ki se lahko prenašajo. Pri prenosni družbi se vpišejo podatki v ta stolpec le v primeru, ko prenosna družba po prenosu premoženja ali oddelitvi ne preneha. V tem primeru se vpišejo ostanki neizkoriščenega dela davčne olajšave, ki so se prenesli, z negativnim predznakom v prvem davčnem obračunu, ki sledi obračunskemu dnevu oddelitve oziroma dnevu prenosa premoženja.
Ob vložitvi sredstev zavezanca, ki preneha opravljati dejavnost, v pravno osebo ter ob izpolnjevanju pogojev iz 2. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2 velja v skladu s desetim odstavkom 66.a člena ZDoh-2, da je olajšavo prevzela nova pravna oseba pod pogoji, kot bi veljali, če do prenehanja zasebnika ne bi prišlo. V stolpec 7 se vpiše znesek prevzete davčne olajšave, vključno z neizkoriščenim delom davčne olajšave iz preteklih obdobij.
Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3, 5, 6 in 7, zmanjšan za znesek iz stolpca 4. Če je seštevek negativen, se vpiše 0.
Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja. Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 8. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku pod zap. št. 15.8 obračuna.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more koristiti davčne olajšave v obdobju, za katerega sestavlja obračun. Neizkoriščen del davčne olajšave iz stolpca 8 prenaša v naslednje davčno obdobje. Neizkoriščen del davčne olajšave iz davčnih obdobij, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, bo lahko koristil šele v davčnih obdobjih, ko bo ponovno ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ob pogoju, da še ne bo potekel zakonsko dopustni rok za prenos koriščenja neizkoriščenega dela davčne olajšave v naslednja davčna obdobja.
Vpiše se razlika med stolpcema 8 in 9.
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj po prvem stavku prvega odstavka 55. člena ZDDPO-2 v povezavi s 7. členom ZDDPO-2H (v nadaljevanju: Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj) se izpolni, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 15.6 obračuna ali če ima zavezanec neizkoriščen del davčne olajšave v davčnem obdobju, za katero predlaga obračun, ali iz preteklih davčnih obdobij. Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj se izpolnjuje in predlaga tudi, kadar je v davčnem obdobju, za katero se predlaga obračun, na podlagi davčnega nadzora nastala sprememba višine davčne olajšave, ki se nanaša na davčna obdobja od n-7 do n-1, in če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa olajšav zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve ali zaradi vložitve sredstev zavezanca, ki preneha opravljati dejavnost, v pravno osebo. Podatki se v polje za davčno obdobje n-7 in n-6 vpisujejo le, če je katero koli obdobje od n do n-5 krajše od 12 mesecev.V obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj se vpisujejo podatki, ki se nanašajo na vlaganja v raziskave in razvoj po prvem stavku prvega odstavka 55. člena ZDDPO-2.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more uveljavljati olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj po prvem stavku prvega odstavka 55. člena ZDDPO-2 v povezavi s 7. členom ZDDPO-2H, niti ne more v tem obdobju koristiti neizkoriščenih delov davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj iz preteklih davčnih obdobij.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v obrazcu Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj izpolnjuje podatke, če je imel v zadnjem davčnem obdobju, ko je še ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, izkazan neizkoriščen del davčne olajšave oziroma če je na podlagi davčnega nadzora nastopila sprememba višine davčne olajšave, ki se nanaša na predhodna davčna obdobja, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa olajšav zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve ali ob vložitvi sredstev samostojnega podjetnika posameznika, ki preneha opravljati dejavnost, v pravno osebo.Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj se izpolnjuje v eurih s centi.
Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL ali v obliki DD. MM. LL–DD. MM. LL. Davčno obdobje n pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja davčni obračun.
Vpiše se 100 odstotkov zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 55. člena ZDDPO-2 ter Pravilnikom o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, pri čemer se olajšava ne more uveljavljati za tista vlaganja, ki so financirana v obliki nepovratnih sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU.Davčni zavezanec, ki uveljavlja navedeno olajšavo, poleg te priloge kot sestavni del davčnega obračuna predloži tudi Obrazec za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, ki je določen s Pravilnikom o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, zneskov v ta stolpec ne vpisuje, prav tako ne predlaga Obrazca za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, ki je določen s Pravilnikom o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj.
Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij (podatek iz stolpca 9 oziroma 10 iz obrazca Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (Priloga 7a) iz predhodnega davčnega obdobja). V ta stolpec se vključi tudi znesek neizkoriščenega dela dodatne davčne olajšave iz preteklih obdobij.
Podatki v stolpec 4 se ne vpisujejo.
Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino davčne olajšave, kakršno je uveljavljal zavezanec v obračunu davka, in višino davčne olajšave, ugotovljene v morebitnem davčnem nadzoru (znesek je lahko s pozitivnim ali negativnim predznakom). Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-7 do n-1 ter še niso bile vključene v Prilogo 7 oziroma Prilogo 7a obračunov za pretekla obdobja.
Vpiše se znesek prenesene olajšave v skladu s 40. in 43. členom ZDDPO-2 zaradi prenosa premoženja oziroma v skladu z 49. in 53. členom ZDDPO-2 zaradi združitve ali delitve. Pri prevzemni družbi se v davčnem obdobju, ki sledi obračunskemu dnevu združitve (ali razdelitve ali oddelitve), vpišejo ostanki neizkoriščenega dela davčne olajšave prenosne družbe (prenosnih družb) iz Priloge 7a obračuna(-ov), sestavljenega na obračunski dan združitve (ali razdelitve ali oddelitve), ki se lahko prenašajo. Pri prenosni družbi se vpišejo podatki v ta stolpec le v primeru, ko prenosna družba po prenosu premoženja ali oddelitvi ne preneha. V tem primeru se vpišejo ostanki neizkoriščenega dela davčne olajšave, ki so se prenesli, z negativnim predznakom v prvem davčnem obračunu, ki sledi obračunskemu dnevu oddelitve oziroma dnevu prenosa premoženja.
Ob vložitvi sredstev zavezanca, ki preneha opravljati dejavnost, v pravno osebo in ob izpolnjevanju pogojev iz 2. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2 velja v skladu s četrtim odstavkom 61. člena ZDoh-2, da je olajšavo prevzela nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba pod pogoji, kot bi veljali, če do prenehanja ne bi prišlo. V stolpec 7 se vpiše znesek prevzete davčne olajšave, vključno z neizkoriščenim delom davčne olajšave iz preteklih obdobij.
Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3, 5, 6 in 7, zmanjšan za znesek iz stolpca 4. Če je seštevek negativen, se vpiše 0.
Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja, pri tem pa se najprej koristi neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma. Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 8. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku pod zap. št. 15.6 obračuna.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more koristiti davčne olajšave v obdobju, za katerega sestavlja obračun. Neizkoriščen del davčne olajšave iz stolpca 8 prenaša v naslednje davčno obdobje. Neizkoriščen del davčne olajšave iz davčnih obdobij, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, bo lahko koristil šele v davčnih obdobjih, ko bo ponovno ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ob pogoju, da še ne bo potekel zakonsko dopustni rok za prenos koriščenja neizkoriščenega dela davčne olajšave v naslednja davčna obdobja.
Vpiše se razlika med stolpcema 8 in 9.
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje po 55.b, 56. in 57. členu ZDDPO-2 (v nadaljevanju: Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje) se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 15.10, 15.11 ali 15.18 obračuna. Na obrazcu Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje se razkrivajo podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje invalidov v skladu s 56. členom ZDDPO-2, podatki v zvezi z olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju v skladu s 57. členom ZDDPO-2 in podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje brezposelnih oseb v skladu s 55.b členom ZDDPO-2.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more v tem obdobju uveljavljati in koristiti olajšav za zaposlovanje in ne izpolnjuje te priloge.Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje je sestavljen iz treh delov:PREGLEDNICA A – Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje invalidov (56. člen ZDDPO-2)PREGLEDNICA B – Podatki v zvezi z olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (57. člen ZDDPO-2)PREGLEDNICA C – Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje brezposelnih oseb (55.b člen ZDDPO-2)Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje se izpolnjuje v eurih s centi.
V stolpcu 1 je predhodno natisnjena zaporedna številka zaposlenega.
Vpišeta se ime in priimek osebe, za katero zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.
Vpiše se davčna številka osebe, za katero zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.
Vpiše se ustrezna oznaka:
Vpiše se datum sklenitve delovnega razmerja v obliki DD. MM. LL. Pri koriščenju olajšave za zaposlovanje v skladu s 40. in 43. členom ZDDPO-2 zaradi prenosa premoženja oziroma v skladu z 49. in 53. členom ZDDPO-2 zaradi združitve ali delitve se vpiše datum zaposlitve pri prenosni družbi.Pri koriščenju olajšave za zaposlovanje v skladu s četrtim odstavkom 147. člena ZDoh-2 in 48. členom ZDoh-1 ob vložitvi sredstev samostojnega podjetnika posameznika v pravno osebo in ob izpolnjevanju pogojev iz 2. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-1 se vpiše datum zaposlitve pri samostojnem podjetniku posamezniku.
Vpiše se znesek obračunane bruto plače zaposlenega v davčnem obdobju.
Vpiše se znesek 50 odstotkov plače pri tistih zaposlenih, ki imajo v stolpcu 4 vpisano oznako D.
Vpiše se znesek 70 odstotkov plače pri tistih zaposlenih, ki imajo v stolpcu 4 vpisano oznako E ali F.Seštevek skupnih zneskov iz stolpcev 7 in 8 je večji ali enak znesku pod zap. št. 15.10 v obračunu.
Vpiše se število mesecev izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju.
Vpiše se višina plačila za praktično delo.
Vpiše se znesek, ki se izračuna tako, da se 20 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji množi s številom mesecev iz stolpca 4 te preglednice.
Vpiše se nižji od zneskov iz stolpcev 5 in 6 v posamezni vrstici.Skupni znesek v stolpcu 7 je večji ali enak znesku pod zap. št. 15.11 v obračunu.
Zavezanec lahko uveljavlja to olajšavo le v primeru, če v davčnem obdobju, v katerem na novo zaposli delavca, za katerega uveljavlja olajšavo, poveča skupno število zaposlenih delavcev, kakor to določa tretji odstavek 55.b člena ZDDPO-2. Olajšava po tem členu se izključuje z olajšavo za zaposlovanje invalidov po 56. členu ZDDPO-2 (zap. št. 15.10 obračuna in preglednica A Priloge 8 obračuna), z olajšavo za zaposlovanje po 5. členu ZRPPR1015 (zap. št. 15.19 obračuna in obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje – Pomurje) in z olajšavo za zaposlovanje po ZEC (zap. št. 15.17 obračuna).
Vpiše se ustrezna oznaka:
Vpiše se datum sklenitve delovnega razmerja v obliki DD. MM. LL.Pri koriščenju olajšave za zaposlovanje v skladu s 40. in 43. členom ZDDPO-2 zaradi prenosa premoženja oziroma v skladu z 49. in 53. členom ZDDPO-2 zaradi združitve ali delitve, se vpiše datum zaposlitve pri prenosni družbi.Pri koriščenju olajšave za zaposlovanje v skladu s četrtim odstavkom 61. a člena ZDoh-2 ob vložitvi sredstev samostojnega podjetnika posameznika v pravno osebo in ob izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2, se vpiše datum zaposlitve pri samostojnem podjetniku posamezniku.
Vpiše se znesek obračunane bruto plače novo zaposlenega delavca v davčnem obdobju.
Vpiše se znesek 45 odstotkov plače. Skupni znesek v stolpcu 7 je večji ali enak znesku pod zap. št. 15.18 v obračunu.
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za donacije se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 15.13 ali/in 15.14 obrazca Obračun davka od dohodkov pravnih oseb, ali kadar ima zavezanec neizkoriščeni del davčne olajšave po petem odstavku 59. člena ZDDPO-2 ali kadar je zavezanec v davčnem obdobju, za katero predlaga davčni obračun, izplačal donacije v skladu s prvim ali/in drugim odstavkom 59. člena ZDDPO-2.
Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more v tem obdobju uveljavljati in koristiti olajšave za donacije.
Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne izpolnjuje podatkov v preglednici A.
Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v obrazcu Podatki v zvezi z olajšavo za donacije izpolnjuje podatke v preglednici B, če je imel v zadnjem davčnem obdobju, ko je še ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, izkazan neizkoriščen del davčne olajšave oziroma če je na podlagi davčnega nadzora nastopila sprememba višine davčne olajšave, ki se nanaša na davčna obdobja, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma če je v davčnem obdobju zavezanec upravičen do prenosa neizkoriščenih delov olajšav iz preteklih let zaradi prenosa premoženja, združitve ali delitve ali ob vložitvi sredstev samostojnega podjetnika posameznika, ki preneha opravljati dejavnost, v pravno osebo.
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za donacije se izpolnjuje v eurih s centi.
Pod točko A in B se vpisujejo izplačila v primeru, da so izplačana v denarju ali naravi rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti. Vpisujejo se tudi izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki niso hkrati države članice EU. Ne glede na navedeno pa se ne vpisujejo izplačila v te države, če z njimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh izplačil, in če so na seznamu držav, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki ga objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pod točko A se vpisujejo podatki v zvezi z izplačili v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZDDPO-2, to so izplačila za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, razen izplačil za kulturne namene in izplačil prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, ki se vpišejo pod točko B.
Pod točko B se vpisujejo podatki v zvezi z izplačili v skladu s prvim in drugim odstavkom 59. člena ZDDPO-2 za namene iz drugega odstavka tega člena (0,3 odstotka + 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja), to so izplačila za kulturne namene in izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene. Navedena izplačila ne smejo biti zajeta že pod točko A. Skupna izplačila, zajeta pod točkama A in B, ne smejo presegati 0,5 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.
Vpiše se seštevek donacij, ki jih je zavezanec izplačal (v denarju in/ali v naravi) v davčnem obdobju, za določene skupine namenov.
Pod točko A se kot kontrolni podatek vpiše znesek, ki pomeni 0,3 odstotka obdavčenega prihodkadavčnega obdobja zavezanca.
Pod točko A se vpiše znesek koriščenja olajšave, ki je enak znesku pod zap. št. 15.13 v obrazcuObračun davka od dohodkov pravnih oseb. Znesek ne sme biti večji od nižjega med zneskoma izstolpcev 2 in 3 pod točko A.
Preglednica B se izpolnjuje v primeru, če ima zavezanec v stolpcu 2 pod točko B preglednice A izkazan znesek olajšave, ki se lahko v skladu s petim odstavkom 59. člena ZDDPO-2 koristi v tekočem davčnem obdobju (skupaj z zneskom iz stolpca 4 pod točko A preglednice A za največ 0,5 odstotka obdavčenega prihodka tekočega davčnega obdobja) oziroma se lahko prenaša v naslednja tri davčna obdobja, ali če ima neizkoriščeni del te davčne olajšave iz predhodnega davčnega obdobja.
Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL ali v obliki DD.MM.LL – DD.MM.LL. Davčno obdobje n pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja davčni obračun.
Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij, ki je zavezanec še ni izkoristil in jo ima možnost uveljaviti (podatki iz stolpca Neizkoriščeni del davčne olajšave iz preglednice B iz predhodnega davčnega obdobja). V vrstico n se vpiše znesek iz stolpca 2 pod točko B preglednice A.
Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino olajšave, kakršno je uveljavljal zavezanec v obračunu davka, in višino olajšave, ugotovljene v morebitnem davčnem nadzoru (znesek je lahko s pozitivnim ali negativnim predznakom). Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-4 do n-1 ter še niso bile vključene v obrazec DDPO – Priloga 9 preglednice B za pretekla obdobja.
Vpiše se znesek prenesene olajšave v skladu s 40. in 43. členom ZDDPO-2 zaradi prenosa premoženja oziroma v skladu z 49. in 53. členom ZDDPO-2 zaradi združitve ali delitve. Pri prevzemni družbi se v davčnem obdobju, ki sledi obračunskemu dnevu združitve (ali razdelitve ali oddelitve), vpišejo ostanki neizkoriščenega dela davčne olajšave prenosne družbe (prenosnih družb) iz Priloge 9 preglednice B obračuna(-ov) DDPO, sestavljenega na obračunski dan združitve (ali razdelitve ali oddelitve), ki se lahko prenašajo. Pri prenosni družbi se vpišejo podatki v ta stolpec le v primeru, ko prenosna družba po prenosu premoženja ali oddelitvi ne preneha. V tem primeru se vpišejo ostanki neizkoriščenega dela davčne olajšave, ki so se prenesli, z negativnim predznakom v prvem davčnem obračunu, ki sledi obračunskemu dnevu oddelitve oziroma dnevu prenosa premoženja.
Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3 in 4, pri tem pa je treba upoštevati morebitni negativni predznak pred zneskoma v stolpcih 3 in 4. Če je seštevek negativen, se vpiše 0.
Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave (tekoče in prenesene iz preteklih treh davčnih obdobij) v tekočem obdobju ne sme preseči višine 0,5 odstotka obdavčenega prihodka tekočega davčnega obdobja, če pa zavezanec izkoristi tudi olajšavo za namene iz prvega odstavka 59. člena ZDDPO-2 (zap. št. 15.13 obračuna DDPO), skupni znesek olajšav za donacije ne sme presegati 0,5 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 5. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku pod zap. št. 15.14 obrazca Obračun davka od dohodkov pravnih oseb.Zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ne more koristiti davčne olajšave v obdobju, za katerega sestavlja obračun. Možno olajšavo iz stolpca 5 prenaša v naslednje davčno obdobje. Neizkoriščen del davčne olajšave iz davčnih obdobij, ko je ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, bo lahko koristil šele v davčnih obdobjih, ko bo ponovno ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ob pogoju, da še ne bo potekel zakonsko dopustni rok za prenos koriščenja neizkoriščenega dela davčne olajšave v naslednja davčna obdobja.
Vpiše se razlika med stolpcema 5 in 6.
Obrazec Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 18 obrazca Obračun davka od dohodka pravnih oseb. Odbitek tujega davka lahko uveljavlja le rezident Republike Slovenije, in to le, če je bil tuji davek od dohodkov iz virov izven Slovenije plačan in je dohodek, od katerega je bil plačan tuji davek, vključen v davčno osnovo.Za uveljavljanje odbitka tujega davka morajo biti priložena ustrezna dokazila v skladu z določbami 64. člena ZDDPO-2 in 383. členom ZDavP-2 kot sestavni del davčnega obračuna.To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.Obrazec Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka se izpolnjuje v eurih s centi.
Vpiše se država, v kateri ima dohodek, od katerega zavezanec uveljavlja odbitek plačanega tujega davka, vir.
Vpiše se vrsta prejetega tujega dohodka. Vrsta prejetega tujega dohodka mora biti opredeljena tako, da je na njeni podlagi mogoče določiti davčno stopnjo, ki se uporablja za navedeni dohodek ob sklenjeni mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Vrsta dohodka mora biti razvidna iz priloženih dokazil. Vrsta prejetega tujega dohodka se nanaša tudi na dobiček poslovne enote v tujini.
Vpiše se znesek, ki pomeni osnovo za plačilo davka od tujega dohodka. V primeru poslovne enote je to razlika med prihodki in odhodki poslovne enote, ugotovljenimi v skladu z določbami ZDDPO-2. Osnova za plačilo davka mora biti razvidna iz priloženih dokazil.
Vpiše se stopnja, po kateri je bil obračunan tuji davek od tujega dohodka.
Vpiše se znesek davka od tujih dohodkov, ki je bil obračunan. Znesek davka mora biti razviden iz priloženih dokazil.
Če ima Slovenija z državo iz stolpca 1 sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, se vpiše stopnja iz te mednarodne pogodbe, ki velja za vrsto dohodka iz stolpca 2.
Znesek davka se vpiše ob upoštevanju stopnje davka iz mednarodnih pogodb. Če Slovenija nima sklenjene mednarodne pogodbe z državo iz stolpca 1, sta stolpca 6 in 7 prazna.
Vpiše se znesek davka, ki je bil dejansko plačan. Če je v posamezni mednarodni pogodbi dogovorjen odbitek za zmanjšani davek v državi vira in so izpolnjeni pogoji za njegovo uveljavitev, se lahko vpiše znesek v višini, v kateri bi bil plačan davek, če posebnih olajšav ne bi bilo. Znesek plačanega davka mora biti razviden iz priloženih dokazil.
Vpiše se nižji od zneskov v stolpcih 5 in 8, razen kadar ima zavezanec za to vrsto dohodka podatek v stolpcu 7. V tem primeru se vpiše nižji od zneskov v stolpcih 7 in 8.
Vpiše se znesek, ki se izračuna po formuli: (skupni znesek dohodkov, od katerih je bil plačan tuji davek, z virom v posamezni državi (skupni znesek iz stolpca 3 za posamezno državo), deljeno z razliko med celotnimi davčno priznanimi prihodki in celotnimi davčno priznanimi odhodki zavezanca (zap. št. 4 obračuna – zap. št. 8 obračuna)) pomnoženo z davkom (zap. št. 17 obračuna)
Vpiše se nižji od zneskov iz stolpcev 9 in 10.
Vpiše se znesek iz stolpca 11, vendar ne več kakor znesek pod zap. št. 17 obračuna.
Obrazec Podatki v zvezi s povečanjem ali zmanjšanjem davka zaradi sprememb odbitka tujega davka se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 19 obračuna. Zavezanec mora v obdobju, ko so nastale spremembe (vračila ali naknadna plačila) tujega davka, povečati ali zmanjšati davek za znesek, ki je enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi bil možen, če bi se sprememba upoštevala.To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.Obrazec Podatki v zvezi s povečanjem ali zmanjšanjem davka zaradi sprememb odbitka tujega davka se izpolnjuje v eurih s centi.
Vpiše se davčno obdobje, v katerem je zavezanec uveljavljal odbitek tujega davka, pri katerem je v tem davčnem obdobju nastala sprememba. Davčno obdobje se vpiše v obliki LLLL ali v obliki DD. MM. LL–DD. MM. LL.
Vpiše se podatek iz stolpca 12 obrazca Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka, izpolnjenega za davčno obdobje, v katerem je zavezanec uveljavljal odbitek tujega davka, pri katerem je v tem davčnem obdobju nastala sprememba. Če je zavezanec predhodno že povečal davek zaradi sprememb odbitka tujega davka, se pri izpolnjevanju obrazca Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka kot priloga k temu obrazcu upošteva podatek iz zadnjega predloženega preračuna.
Vpiše se podatek o odbitku tujega davka, ki bi bil možen, če bi se sprememba upoštevala v davčnem obdobju, ko je zavezanec uveljavljal odbitek tujega davka. Za pridobitev navedenega podatka je treba narediti ponovni preračun uveljavljanja pravice do odbitka na obrazcu Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka, pri čemer se podatek, ki je predmet spremembe, ustrezno popravi (popravek se ustrezno označi – npr. z drugo barvo), druge postavke pa ustrezno preračunajo. Obrazec Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka, v katerem je opravljen ponovni preračun, se v desnem zgornjem kotu označi z oznako PONOVNI PRERAČUN. Če je zavezanec predhodno že povečal ali zmanjšal davek zaradi sprememb odbitka tujega davka, zavezanec izhaja iz zadnjega predloženega preračuna. V tem primeru doda oznaki PONOVNI PRERAČUN oznako (ZADNJI PRERAČUN V OBDOBJU __________), pri čemer vpiše obdobje, ko je zadnjič povečal ali zmanjšal davek zaradi spremembe odbitka tujega davka za obdobje iz stolpca 1.
Vpiše se pozitivna ali negativna razlika (+ ali –) med zneskom v stolpcu 2 in zneskom v stolpcu 3 za posamezno obdobje. Seštevek stolpca 4 mora biti enak znesku pod zap. št. 19 obrazca.
Obrazec Podatki v zvezi z dolgoročnimi rezervacijami zavezanec izpolni, če je v svojih poslovnih knjigah izkazoval začetno stanje in/ali spremembe (povečanje, poraba ali odprava rezervacij) med letom ter končno stanje rezervacij, in to za vse vrste, ki jih izkazuje v svojih poslovnih knjigah.
Podatki se vpišejo za posamezne vrste rezervacij na račun dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov, ki jih zavezanec izkazuje v svojih poslovnih knjigah, in to tako, da prikaže ločeno:
V obrazcu Podatki v zvezi z dolgoročnimi rezervacijami je navedenih nekaj vrst dolgoročnih rezervacij. Prazne vrstice so dodane, da se zavezancu omogoči prikaz vseh dolgoročnih rezervacij, ki jih izkazuje v poslovnih knjigah.
To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Obrazec Podatki v zvezi z opravljenimi nabavami storitev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev z območij oz. držav z davčno ugodnejšim režimom izpolnijo zavezanci za davek, ki so v davčnem obdobju opravili nabave storitev in neopredmetenih dolgoročnih osnovnih sredstev od dobaviteljev iz držav oz. območij, v katerih je splošna oz. povprečna nominalna stopnja obdavčitev dobička družb nižja od 12,5 odstotka, pri čemer to niso države članice EU in ne države, s katerimi ima Republika Slovenija podpisane pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja.
Stolpec 1 – Vpiše se naziv tujega dobavitelja.
Stolpec 2 – Vpiše se davčna številka tujega dobavitelja ali druga identifikacijska številka.
Stolpec 3 – Vpiše se država, v kateri ima dobavitelj svoj sedež.
Stolpec 4 – V preglednico se vpisuje skupna vrednost (kumulativni promet) storitev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev (ne glede na plačilo) v obdobju, za katero se sestavlja obrazec obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Vpišejo se podatki o kumulativnem prometu po posameznem dobavitelju v eurih s centi.
To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Obrazec Podatki v zvezi s posojili med povezanimi osebami izpolnijo zavezanci za davek, ki v obračunu med splošnimi podatki označijo, da prejemajo in/ali dajejo posojila povezanim osebam po 19. členu ZDDPO-2.V preglednici Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami se v stolpcu Oznaka povezanosti označi način povezanosti po kriterijih iz prvega in drugega odstavka 16. člena ZDDPO-2, tako da se obkrožijo ustrezne oznake:
A – zavezanec:
B – tuja oseba:
C – ista oseba:
D – iste fizične osebe ali njihovi družinski člani:
V preglednici Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami se v stolpcu Oznaka povezanosti označi način povezanosti po kriterijih iz prvega do tretjega odstavka 17. člena ZDDPO-2, tako da se obkrožijo ustrezne oznake:
E – rezidenta kot povezani osebi:
F – rezidenta kot povezani osebi, ko iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani:
G – povezani osebi sta rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
V preglednico Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami se vpiše skupna vrednost prejetih oziroma danih posojil v obdobju, za katero se sestavlja obračun (ne glede na vrednosti plačil v zvezi z njimi). Vpišejo se podatki o posojilih s posamezno povezano osebo za obdobje, za katero se sestavlja obračun, če njihova skupna vrednost s posamezno povezano osebo v obdobju presega 50.000 eurov. V primeru, da ena od postavk (npr. skupna vrednost prejetih posojil) z določeno povezano osebo presega navedeni znesek, se vpiše tudi znesek drugega prometa (npr. skupna vrednosti danih posojil), tudi če ta ne dosega vrednosti navedenega zneska.
To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Obrazec Podatki v zvezi s transfernimi cenami pri poslovanju med povezanimi osebami izpolnijo zavezanci za davek, ki v obračunu med splošnimi podatki označijo, da poslujejo s povezanimi osebami po 16. členu ZDDPO-2.
V preglednici Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami se v stolpcu Oznaka povezanosti označi način povezanosti po kriterijih iz prvega in drugega odstavka 16. člena ZDDPO-2, tako da se obkrožijo ustrezne oznake:
A – zavezanec:
B – tuja oseba:
C – ista oseba:
D – iste fizične osebe ali njihovi družinski člani:
V preglednico Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami se vpiše skupna vrednost (kumulativni promet) vzpostavljenih terjatev oziroma obveznosti iz naslova prometa s sredstvi, vključno z neopredmetenimi sredstvi, in storitve (ne glede na njihovo plačilo) v obdobju, za katero se sestavlja obrazec obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Vpišejo se podatki o kumulativnem prometu s posamezno povezano osebo za obdobje, za katero se sestavlja obračun, če kumulativni promet s posamezno povezano osebo v obdobju presega 50.000 eurov. V primeru, da ena od postavk (npr. terjatve) pri prometu z določeno povezano osebo presega navedeni znesek, se vpiše tudi znesek drugega prometa (npr. obveznosti), tudi če ta ne dosega vrednosti navedenega zneska.
To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Obrazec Podatki v zvezi s transfernimi cenami pri poslovanju med povezanimi osebami rezidenti po 17. členu ZDDPO-2 (v nadaljevanju: Podatki v zvezi s transfernimi cenami pri poslovanju med povezanimi osebami rezidenti ) izpolnijo zavezanci za davek, ki v obračunu med splošnimi podatki označijo, da poslujejo s povezanimi osebami po 17. členu ZDDPO-2.
V preglednici Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami rezidenti se v stolpcu Oznaka povezanosti označi način povezanosti po kriterijih iz prvega do tretjega odstavka 17. člena ZDDPO-2, tako da se obkrožijo ustrezne oznake:
A – rezidenta kot povezani osebi:
B – rezidenta kot povezani osebi, ko imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani:
C – povezani osebi sta rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
V stolpcu Ni prilagoditve davčne osnove zavezanec za davek z besedico DA označi izkazane transakcije s povezano osebo, pri katerih v skladu s šestim odstavkom 17. člena pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi po 17. členu ZDDPO-2, ni treba povečati ali zmanjšati davčne osnove.
V preglednico Podatki v zvezi s transakcijami med povezanimi osebami rezidenti se vpiše skupna vrednost (kumulativni promet) vzpostavljenih terjatev oziroma obveznosti iz naslova prometa s sredstvi, vključno z neopredmetenimi sredstvi, in storitve (ne glede na njihovo plačilo) v obdobju, za katero se sestavlja obrazec obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Vpišejo se podatki o kumulativnem prometu s posamezno povezano osebo za obdobje, za katero se sestavlja obračun, če kumulativni promet s posamezno povezano osebo v obdobju presega 50.000 eurov. V primeru, da ena od postavk (npr. terjatve) pri prometu z določeno povezano osebo presega navedeni znesek, se vpiše tudi znesek drugega prometa (npr. obveznosti), tudi če ta ne dosega vrednosti navedenega zneska.
To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Obrazec Podatki v zvezi s spremljanjem izplačil udeležbe pri dobičku delavcem in podatki v zvezi z olajšavo za pripadajoči znesek dobička, ki se izplača delavcem v skladu z ZUDDob, izpolnjujejo zavezanci, ki bodo v skladu s sklenjeno pogodbo o udeležbi pri dobičku v tem davčnem obdobju oblikovali sredstva za izplačilo udeležbe pri dobičku v skladu z določbami ZUDDob oziroma zavezanci, ki v davčnem obdobju, za katero predlagajo davčni obračun, uveljavljajo olajšavo za pripadajoči znesek dobička, ki se izplača delavcem v skladu z določbami ZUDDob.
Zavezanec, ki v davčnem obdobju izpolni podatke v stolpcu 1, 2, 3 in 4 v skladu s to metodologijo, mora v davčnih obračunih za naslednja davčna obdobja vpisovati oziroma dopolnjevati podatke za vpisano poslovno leto, za katero bo izplačal udeležbo pri dobičku, do davčnega obračuna, ko bo vpisal datum izplačila udeležbe pri dobičku, ne glede na to, ali bo (lahko) koristil davčno olajšavo ali ne.
To prilogo izpolnjuje tudi zavezanec, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Obrazec Podatki v zvezi s spremljanjem izplačil udeležbe pri dobičku delavcem in podatki v zvezi z olajšavo za pripadajoči znesek dobička, ki se izplača delavcem v skladu z ZUDDob, se izpolnjuje v eurih s centi.
Vpiše se poslovno leto, za katero se bo izplačala udeležba pri dobičku delavcem po pogodbi o udeležbi pri dobičku. Poslovno leto, za katero se bo izplačala udeležba pri dobičku delavcem, se vpiše že v letu oblikovanja sredstev za izplačilo udeležbe pri dobičku, če je za to poslovno leto sklenjena pogodba o udeležbi delavcev pri dobičku v skladu z določbami ZUDDob (primer: če zavezanec ugotovi dobiček za poslovno leto 2008 in ima za to leto sklenjeno pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku, že v davčnem obračunu za leto 2008 vpiše v ta stolpec poslovno leto 2008). Poslovno leto se vpiše v obliki LLLL ali v obliki DD. MM. LL–DD. MM. LL, če je poslovno leto, za katero je bila izplačana udeležba pri dobičku delavcem, različno od koledarskega leta.
Vpiše se znesek celotnega čistega poslovnega izida poslovnega leta, za katero se bo izplačala udeležba pri dobičku delavcem na podlagi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku. Znesek čistega dobička poslovnega leta se vpiše v davčni obračun že v letu oblikovanja sredstev za izplačilo udeležbe pri dobičku (enako kot stolpec 1).
Vpiše se znesek čistega dobička poslovnega leta, za katero se bo izplačala udeležba pri dobičku delavcem na podlagi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku, ki je izračunan na podlagi deleža čistega dobička, namenjenega delitvi delavcem, ki je opredeljen v pogodbi o udeležbi pri dobičku. Znesek ne sme presegati 20 odstotkov čistega dobička poslovnega leta, za katero bo izplačana udeležba pri dobičku delavcem in hkrati ne sme biti večji od 10 odstotkov letnega bruto zneska plač, izplačanih v družbi v tem poslovnem letu, pri čemer je treba upoštevati tudi najvišji znesek udeležbe na posameznega delavca, ki ne sme presegati 5.000 eurov. Znesek v ta stolpec se vpiše v davčni obračun že v letu oblikovanja sredstev za izplačilo udeležbe pri dobičku (enako kot stolpec 1).
Znesek pod zap. št. 6.43 v obračunu mora biti enak znesku, vpisanem v tem stolpcu za tista poslovna leta, za katera je zavezanec v tem davčnem obdobju oblikoval sredstva za izplačilo udeležbe pri dobičku, razen pri zavezancu, ki v davčnem obračunu ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
Vpiše se 10 odstotkov skupnega letnega zneska bruto plač, ki so bile izplačane v družbi v poslovnem letu, za katero bo izplačana udeležba pri dobičku delavcem, na podlagi katere zavezanec uveljavlja davčno olajšavo z znižanjem davčne osnove v tem davčnem obračunu. Znesek v ta stolpec se vpiše v davčni obračun že v letu oblikovanja sredstev za izplačilo udeležbe pri dobičku (enako kot stolpec 1).
Vpiše se število delavcev, ki so v skladu z določbami pogodbe o udeležbi pri dobičku ter v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZUDDob pridobili pravico do izplačila udeležbe pri dobičku za to poslovno leto. Podatek v ta stolpec se vpiše oziroma dopolni v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki zajema dan, ko je bil sprejet sklep o sprejetju letnega poročila za to poslovno leto.
Vpiše se vsota vseh pripadajočih delov dobičkov, ki v skladu s pogodbo o udeležbi pri dobičku pripadajo posameznim delavcem za poslovno leto, za katero jim je bila izplačana udeležba pri dobičku, na podlagi katere zavezanec uveljavlja davčno olajšavo z znižanjem davčne osnove v tem davčnem obračunu. V ta znesek se ne vključi pripadajoči znesek dobička, ki je bil delavcu(-cem) izplačan pred potekom enega leta od dneva sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila. Če je bil znesek pripadajočega dela dobička izplačan dediču, se ta znesek vključi v ta podatek ne glede na čas izplačila tega dohodka. Podatek v ta stolpec se vpiše oziroma dopolni v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki zajema dan, ko je prišlo do izplačila udeležbe pri dobičku delavcem.
Vpiše se vsota vseh obresti, izračunanih na podlagi 13. člena ZUDDob in izplačanih delavcem, in sicer za tisti del pripadajočih delov dobičkov, ki so vključeni v skupni znesek pripadajočih delov dobičkov v stolpcu 6. Podatek v ta stolpec se vpiše oziroma dopolni v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki zajema dan, ko je prišlo do izplačila udeležbe pri dobičku delavcem (enako kot stolpec 6).
Vpiše se datum, ko je sprejeto letno poročilo, s katerim delavci pridobijo pravico do pripadajočega zneska dobička. Podatek v ta stolpec se vpiše oziroma dopolni v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki zajema dan, ko je bil sprejet sklep o sprejetju letnega poročila za to poslovno leto (enako kot stolpec 5).
Vpiše se datum, ko je bila udeležba pri dobičku za to poslovno leto izplačana delavcem. Podatek v ta stolpec se vpiše oziroma dopolni v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki zajema dan, ko je prišlo do izplačila udeležbe pri dobičku delavcem (enako kot stolpec 6).
Vpiše se znesek možne olajšave, ki je v primeru, ko je bila udeležba pri dobičku izplačana ali dana na razpolago delavcem po poteku enega leta od pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička (tj. po poteku enega leta od sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila za to poslovno leto), enak 70 odstotkom seštevka zneskov iz stolpcev 6 in 7.
V primeru, ko je bila udeležba pri dobičku izplačana ali dana na razpolago delavcem po poteku treh let od pridobitve pravice do pripadajočega zneska dobička (tj. po poteku treh let od sprejetja sklepa o potrditvi letnega poročila za to poslovno leto), se vpiše znesek možne olajšave, ki je enak seštevku zneskov iz stolpcev 6 in 7.
Pod Skupaj se vpiše vsota stolpca 10.
Podatek v ta stolpec se vpiše oziroma dopolni v davčnem obračunu za davčno obdobje, ki zajema dan, ko je prišlo do izplačila udeležbe pri dobičku delavcem (enako kot stolpec 6).
Znesek pod zap. št. 15.9 v obračunu ne sme biti večji od zneska pod Skupaj iz stolpca 10.
LLLL je davčno obdobje, za katerega je predložen ta davčni obračun.Zavezanci podajo priglasitev tako, da označijo izjavo, navedeno pod točko I., izjavo, navedeno pod točko II.1., ustrezno razkritje, navedeno pod točko II.2., t.j. razkritje a) ali razkritje b), ter ustrezno razkritje, navedeno pod točko III., t.j. razkritje a) ali razkritje b).
---