Obrazec Podatki v zvezi z izvzetjem prihodkov na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja se izpolnjuje:
Izvzetje prihodkov oziroma izvzetje odhodkov na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja je možno le, če je s posamezno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v določbi člena, ki ureja metode za odpravo dvojnega obdavčevanja, določeno, da se dohodek oprosti davka (metoda izvzetja).
Zavezanec mora skupaj z obračunom predložiti tudi dokazila oziroma pojasnila, na podlagi katerih davčni organ ugotavlja upravičenost zavezanca do navedenih ugodnosti.
Obrazec Podatki v zvezi z izvzetjem prihodkov na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja se izpolnjuje v eurih s centi.
V tabelo vpisujejo podatke zavezanci, če imajo med prihodki izkazane prihodke, ki se lahko na podlagi mednarodne pogodbe izvzamejo iz prihodkov (metoda izvzetja).
Vpiše se država, kjer ima izvzeti prihodek vir, oziroma druga država pogodbenica.(Od 1.1.2012 dalje se lahko dohodek iz dejavnosti dosežen izven Republike Slovenije po metodi izvzetja obravnava samo še na podlagi mednarodne pogodbe sklenjene s Švedsko)
Vpiše se vrsta dohodka. Vrsta dohodka mora biti opredeljena tako, da je na njeni podlagi mogoče določiti metodo za odpravo dvojnega obdavčevanja, ki se uporablja za navedeni dohodek s posamezno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Vpiše se znesek izvzetih prihodkov. Skupni znesek izvzetih prihodkov mora biti enak znesku iz zap. št. 2.2 V. dela ali VI. dela obračuna.
Podatke v stolpec lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. del obračuna. Vpiše se znesek izvzetih odhodkov, ki zadevajo izvzete prihodke. Skupni znesek izvzetih odhodkov mora biti enak znesku iz zap. št. 6.7 V. dela obračuna.
Obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube se izpolnjuje:
Obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube se izpolnjuje v eurih s centi.
V vrstico »pretekla obdobja« se vpisujejo še nepokrite davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij, pri čemer »Tekoče obdobje« pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja obračun.
Vpiše se znesek davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij, ki je zavezanec še ni pokrival in jo ima možnost pokrivati v naslednjih obdobjih, ko davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov (podatki iz zadnjega stolpca obrazca Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube iz predhodnega davčnega obdobja). V vrstico »tekoče obdobje« se vpiše davčna izguba iz tekočega obdobja, ki je v zap. št. 14 V. dela obračuna.
Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med davčno izgubo, ugotovljeno v morebitnem davčnem nadzoru, in davčno izgubo, ugotovljeno v obračunu davka. Če je bila v postopku nadzora ugotovljena nižja davčna izguba kakor v obračunu zavezanca, se vpiše razlika z negativnim predznakom. Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, ter še niso bile vključene v obrazec Podatki v zvezi s pokrivanjem davčne izgube – Priloga 6 obračuna pretekla obdobja.
V stolpec se vpiše znesek nepokrite davčne izgube, ki jo je pravni predhodnik za posamezno davčno obdobje izkazal v obračunu ob zaključku opravljanja dejavnosti, ki je bila prevzeta. Če dejavnost nadaljuje drug zasebnik ob izpolnjevanju pogojev iz prve točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2, v skladu s sedmim odstavkom istega člena velja, da je nepokriti del izgube prevzela nova oseba pod pogoji, kakor če do prenehanja dejavnosti sploh ne bi prišlo.
Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3 in 4, pri tem pa je treba upoštevati morebitni negativni predznak pred zneskom v stolpcu 3. Če je seštevek negativen, se vpiše 0.
Podatek lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. del obračuna. Vpiše se znesek pokrivanja davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij, pri čemer znesek pokrivanja ne sme biti višji od zneska v stolpcu 4. Skupni znesek pokrivanja davčne izgube mora biti enak znesku iz zap. št. 15.2 V. dela obračuna in ne sme presegati 50 odstotkov davčne osnove, dosežene v obdobju, za katero se sestavlja obračun.
Vpiše se razlika med stolpcema 5 in 6.
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje po 66.a členu ZDoh-2 (po 1.1.2012) se izpolnjuje:
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje po 66.a členu ZDoh-2 (po 1.1.2012) se izpolnjuje v eurih s centi.
Podatek lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. del obračuna. Vpiše se znesek sredstev, ki jihje zavezanec v davčnem letu investiral v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v skladu zdoločili prvega do četrtega odstavka 66.a člena ZDoh-2. Znižanje davčne osnove po tem določilu seizključuje z znižanjem davčne osnove po petem odstavku 28. člena ZSRR-2.
Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL, kjer n pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja obračun.
V vrstico »n« zavezanec, ki izpolnjuje V. del obračuna, vpiše izračunanih 40 odstotkov zneska, ki ga je vpisal v polje »Znesek investicij v tisto opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva, za katera se lahko uveljavlja davčna olajšava v davčnem obdobju«.
Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij (podatek iz stolpca Neizkoriščen del davčne olajšave z obrazca Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje po 66.a členu ZDoh-2 iz predhodnega davčnega obdobja).
Če zavezanec, novi zasebnik (oziroma nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba) proda oziroma odtuji opremo in/ali neopredmeteno dolgoročno sredstvo prej kot v 3 letih po vlaganju oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb - če je to obdobje krajše od 3 let - in je za to opremo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo uveljavljal olajšavo iz 66.a člena ZDoh-2, ki še ni v celoti izkoriščena, v stolpec 4 vpiše sorazmeren znesek zmanjšanja neizkoriščenega dela davčne olajšave za prodana oziroma odtujena sredstva, v skladu s šestim in sedmim odstavkom 66. a člena ZDoh-2.
Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino davčne olajšave, kakor jo je uveljavljal zavezanec v obračunu, in višino davčne olajšave, ugotovljene v morebitnem davčnem nadzoru (znesek ima lahko pozitivni ali negativni predznak). Če je bila v postopku nadzora ugotovljena nižja davčna olajšava kakor v obračunu zavezanca, se vpiše razlika z negativnim predznakom. Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-5 do n-1 ter še niso bile vključene v Prilogo 7a obračuna za pretekla obdobja.
Če dejavnost nadaljuje drug zasebnik ob izpolnjevanju pogojev iz prve točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2, v skladu s sedmim odstavkom 51. člena ZDoh-2 velja, da je olajšavo prevzela nova oseba pod pogoji, kakor če odtujitve sploh ne bi bilo. V stolpec 6 se vpiše znesek prevzete davčne olajšave, vključno z neizkoriščenim delom davčne olajšave iz preteklih obdobij.
Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3, 5 in 6, zmanjšan za znesek iz stolpca 4, pri tem pa je treba upoštevati morebitni negativni predznak pred zneskom v stolpcu 5. Če je seštevek negativen, se vpiše 0 (nič).
Podatek lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. del obračuna. Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja, pri tem pa se najprej koristi neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma. Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 7. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku iz zap. št. 15.1 V. dela obračuna.
Vpiše se razlika med stolpcema 7 in 8.
Podatek lahko izpolnjujejo le zavezanci, ki so v osnovnem obrazcu obračuna - Prilogi 1 v delu II.- Osnovni podatki o zavezancu označili, da so nosilec osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (drugi odstavek 47. člena ZDoh-2). V posamezno vrstico stolpca 9a se za posamezno davčno obdobje vpiše znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave za investiranje, ki se je v posameznem davčnem obdobju nanašal izključno na investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost zavezanca in je vsebovan med vsemi še neizkoriščenimi investicijskimi olajšavami zavezanca, ki so za posamezno davčno obdobje vpisane v stolpcu 9. V primeru, da se celoten znesek neizkoriščene investicijske olajšave za posamezno davčno obdobje nanaša na investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, sta podatka v stolpcu 9 in 9a za to davčno obdobje enaka.
Opomba:Neizkoriščeni del davčne olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, ki se uveljavljala v skladu s 66. a členom ZDoh-2, se v primeru, da še ni potekel rok, v katerem se lahko koristi, ob spremembi načina ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na pavšalni način določanja davčne osnove, do poteka roka za koriščenje lahko uveljavi kot olajšava v skladu s 73. a členom ZDoh-2.
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj po prvem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2 se izpolni:
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj po prvem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2 se izpolnjuje v eurih s centi.
Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL, kjer n pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja obračun.
V vrstico »n« zavezanec, ki izpolnjuje V. del obračuna, vpiše celotni znesek, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 61. členom ZDoh-2 ter Pravilnikom o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, pri čemer se olajšava ne more uveljavljati za tista vlaganja, ki so financirana v obliki nepovratnih sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU.
Davčni zavezanec, ki uveljavlja navedeno olajšavo, poleg te priloge kot sestavni del obračuna predloži tudi Obrazec za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, ki je določen s Pravilnikom o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj.
Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih obdobij (podatek iz stolpca 8 iz obrazca Podatki v zvezi z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj).
Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino davčne olajšave, kakor jo je uveljavljal zavezanec v obračunu, in višino, ugotovljeno v morebitnem davčnem nadzoru (znesek ima lahko pozitivni ali negativni predznak). Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-5 do n-1 ter še niso bile vključene v Prilogo 8a obračunov za pretekla obdobja.
Če dejavnost nadaljuje drug zasebnik ob izpolnjevanju pogojev iz 1. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2, velja, da je olajšavo prevzela nova oseba pod pogoji, kakor če odtujitve sploh ne bi bilo. V stolpec 5 se vpiše znesek prevzete davčne olajšave, vključno z neizkoriščenim delom davčne olajšave iz preteklih obdobij.
Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3, 4 in 5.
Podatek lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. dela obračuna. Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja, pri tem pa se najprej koristi neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma. Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 6. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku iz zap. št. 15.4 V. dela obračuna.
Vpiše se razlika med stolpcema 6 in 7.
V obrazec Podatki v zvezi s koriščenjem preostanka regijske olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj po tretjem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2 se vpisujejo podatki, ki se nanašajo na regijsko olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj po tretjem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2, ki je bila uveljavljena, vendar ne v celoti izkoriščena pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2J). Koriščenje neizkoriščenega dela regijske olajšave je možno do poteka roka iz 61. člena ZDoh-2.
Obrazec Podatki v zvezi s koriščenjem preostanka regijske olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj po tretjem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2 se izpolnjuje,
Obrazec Podatki v zvezi s koriščenjem preostanka regijske olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj po tretjem stavku prvega odstavka 61. člena ZDoh-2 se izpolnjuje v eurih s centi.
Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL, pri čemer »n« pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja obračun.
Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij do poteka roka iz 61. člena ZDoh-2. Zadnje davčno obdobje iz katerega je možen prenos neizkoriščenega dela davčne olajšave je pred koledarskim letom 2012. (To je podatek iz stolpca Neizkoriščen del davčne olajšave z obrazca Podatki v zvezi z regijsko olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj iz predhodnih davčnih obdobij).
Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino davčne olajšave, kakor jo je uveljavljal zavezanec v obračunu in višino davčne olajšave, ugotovljene v morebitnem davčnem nadzoru (znesek ima lahko pozitivni ali negativni predznak). Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-5 do n-1 ter še niso bile vključene v Prilogo 8b obračunov za pretekla obdobja.
Če dejavnost nadaljuje drug zasebnik ob izpolnjevanju pogojev iz 1. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2, velja, da je olajšavo prevzela nova oseba pod pogoji, kakor če odtujitve sploh ne bi bilo. V stolpec 5 se vpiše znesek prevzete davčne olajšave, vključno z neizkoriščenim delom davčne olajšave iz preteklih obdobij.
Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3, in 4.
Podatek lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. del obračuna. Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja, pri tem pa se najprej koristi neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma. Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 5. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku iz zap. št. 15.5 V. dela obračuna.
Vpiše se razlika med stolpcema 5 in 6.
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 15.6 in/ali, 15.8 in/ali 15.14 V. dela obračuna akontacije. Na obrazcu se razkrivajo podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje invalidov v skladu z 62. členom ZDoh-2, v zvezi z olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju v skladu z 64. členom ZDoh-2 in olajšavo za zaposlovanje v skladu z 61.a členom ZDoh-2.
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje je sestavljen iz treh delov:
TABELA A – Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje invalidov (prvi in drugi odstavek 62. člena ZDoh-2)
TABELA B – Podatki v zvezi z olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (64. člena ZDoh-2)
TABELA C – Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje (61.a. člen ZDoh-2)
Medsebojno se za istega delavca izključujejo olajšava za zaposlovanje invalidov v TABELI A (62. člen ZDoh-2), olajšava za zaposlovanje v TABELI C (61.a člen ZDoh-2) in olajšava za zaposlovanje v Pomurju (5. člen ZRPPR1015).
Znižanje davčne osnove po 61. a in 62. členu ZDoh-2 se izključuje z znižanjem davčne osnove po drugem odstavku 28. člena v povezavi s 27. členom ZSRR-2.
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za zaposlovanje se izpolnjuje v eurih s centi.
V stolpcu 1 je predhodno navedena zaporedna številka zaposlenega.
Vpišeta se ime in priimek osebe, za katero zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.
Vpiše se davčna številka osebe, za katero zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.
Vpiše se ustrezna oznaka:C - invalid (po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov),D - invalidna oseba s 100-odstotno telesno okvaro ali gluha oseba,E - invalid, ki ga zaposli zavezanec nad predpisano kvoto po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov in čigar invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu.
Vpiše se datum sklenitve delovnega razmerja zaposlenega pri zasebniku, v obliki dd.mm.ll. Če gre za zasebnika, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti po 51. členu ZDoh-2, se vpiše datum sklenitve delovnega razmerja zaposlenega pri zasebniku, ki je prenehal opravljati dejavnost.
Vpiše se znesek plače, ki je bila zaposlenemu invalidu izplačana v davčnem obdobju.
Vpiše se 50% izplačane plače pri tistih zaposlenih, ki imajo v stolpcu 4 oznako C.
Vpiše se 70% izplačane plače pri tistih zaposlenih, ki imajo v stolpcu 4 oznako D ali E.
Seštevek skupnih zneskov iz stolpcev 7 in 8 TABELE A je večji ali enak znesku pod zap. 15.6 V. dela obračuna.
Vpiše se število mesecev izvajanja praktičnega dela s strani posamezne osebe v strokovnem izobraževanju.
Vpiše se višina plačila za praktično delo.
Vpiše se znesek, ki se izračuna tako, da se 20 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji množi s številom mesecev izvajanja praktičnega dela v stolpcu 4.
Vpiše se nižji od zneskov iz stolpca 5 in 6 v posamezni vrstici.
Skupni znesek v stolpcu 7 TABELE B je večji ali enak znesku pod zap. 15.8 V. dela obračuna.
Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega, drugega in tretjega odstavka 61.a člena ZDoh-2:1. da je novo zaposlena oseba mlajša od 26 ali starejša od 55 let,2. da je bila novo zaposlena oseba pred zaposlitvijo vsaj 6 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri ZRSZZ,3. da novo zaposlena oseba v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri njem ali pri njegovi povezani osebi,4. da je novo zaposlena oseba pri zasebniku zaposlena za nedoločen čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in5. da je zaposlitev novo zaposlenih oseb pomenila v davčnem obdobju, v katerem so bili ti delavci na novo zaposleni, povečanje skupnega števila zaposlenih delavcev pri zasebniku v skladu s tretjim odstavkom 61.a člena ZDoh-2.
Vpiše se ustrezna oznaka:A – novo zaposlena oseba mlajša od 26 letB – novo zaposlena oseba starejša od 55 let
Vpiše se datum sklenitve delovnega razmerja zaposlenega pri zasebniku, v obliki dd.mm.ll. Če gre za zasebnika, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti po 51. členu ZDoh-2, se vpiše datum sklenitve delovnega razmerja zaposlenega pri zasebniku, ki je prenehal opravljati dejavnost.
Vpiše se znesek plače, ki je bila novo zaposlenemu delavcu izplačana v davčnem obdobju.
Vpiše se znesek, ki predstavlja 45 % izplačane plače novo zaposlenega delavca v davčnem obdobju.
Skupni znesek v stolpcu 7 TABELE C je večji ali enak znesku pod zap. 15.14 V. dela obračuna.
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za donacije se izpolnjuje,
Obrazec Podatki v zvezi z olajšavo za donacije se izpolnjuje v eurih s centi.
Pod točkama A in B se vpisujejo izplačila v denarju ali naravi rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti. Vpisujejo se tudi izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), ki hkrati niso države članice EU. Ne glede na navedeno pa se ne vpisujejo izplačila v te države, če z njimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh izplačil in so na seznamu držav, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki ga objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pod točko A se vpisujejo podatki v zvezi z izplačili v skladu s prvim odstavkom 66. člena ZDoh-2, to so izplačila za humanitarne, invalidske, socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, ekološke, religiozne in druge splošnokoristne namene, razen izplačil za kulturne namene in izplačil prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, ki se vpišejo pod točko B.
Pod točko B se vpisujejo podatki v zvezi z izplačili v skladu s prvim in drugim odstavkom 66. člena ZDoh-2 za namene iz drugega odstavka tega člena (0,3 odstotka + 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja), to so izplačila za kulturne namene in izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene. Navedena izplačila ne smejo biti zajeta že pod točko A. Skupna izplačila, zajeta pod točko A in točko B, ne smejo presegati 0,5 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.
Vpiše se seštevek donacij, ki jih je zavezanec izplačal (v denarju in/ali v naravi) v davčnem obdobju za določene skupine namenov.
Pod točko A se kot kontrolni podatek vpiše znesek, ki pomeni 0,3 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.
Pod točko A se vpiše znesek koriščenja olajšave, ki je enak znesku pod zap. št. 15.10 V. dela obračuna. Znesek ne sme biti večji od nižjega med zneskoma iz stolpcev 2 in 3 pod točko A.
Tabela B se izpolnjuje
Vpiše se ustrezno davčno obdobje v obliki LLLL, pri čemer »n« pomeni davčno obdobje, za katero se sestavlja obračun.
Vpiše se znesek neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij, ki je zavezanec še ni izkoristil in jo ima možnost uveljavljati (podatki iz stolpca Neizkoriščen del davčne olajšave iz Tabele B iz predhodnega davčnega obdobja). V vrstico n se vpiše znesek iz stolpca 2 pod točko B Tabele A.
Vpiše se znesek, ki pomeni razliko med višino olajšave, kakršno je uveljavljal zavezanec v obračunu in višino olajšave, ugotovljene v morebitnem davčnem nadzoru (znesek ima lahko pozitivni ali negativni predznak). Vpisujejo se tiste spremembe, ki so posledica nadzora v davčnem obdobju, za katero se sestavlja obračun, in se nanašajo na davčna obdobja od n-3 do n-1 ter še niso bile vključene v Prilogo 9, Tabelo B, obračuna, za pretekla obdobja.
Če dejavnost nadaljuje drug zasebnik ob izpolnjevanju pogojev iz 1. točke četrtega odstavka in devetega odstavka 51. člena ZDoh-2 velja, da je olajšavo prevzela nova oseba pod pogoji, kakor če odtujitve sploh ne bi bilo. V stolpec 4 se vpiše znesek prevzete davčne olajšave, vključno z neizkoriščenim delom davčne olajšave iz preteklih obdobij.
Vpiše se seštevek stolpcev 2, 3 in 4, pri tem pa je treba upoštevati morebitni negativni predznak pred zneskom v stolpcu 3. Če je seštevek negativen, se vpiše 0.
Podatek lahko vpisujejo le zavezanci, ki izpolnjujejo V. del obračuna. Vpiše se znesek koriščenja davčne olajšave iz posameznega davčnega obdobja. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave (tekoče in prenesene iz preteklih treh davčnih obdobij) v tekočem obdobju ne sme preseči višine 0,5 odstotka obdavčenega prihodka tekočega davčnega obdobja, če pa zavezanec koristi tudi olajšavo za namene iz prvega odstavka 66. člena ZDoh-2 (zap. št. 15.10 V. dela obračuna), skupni znesek olajšav za donacije ne sme presegati 0,5 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.
Znesek koriščenja davčne olajšave v posameznem letu ne sme biti višji od zneska v stolpcu 5. Skupni znesek koriščenja davčne olajšave mora biti enak znesku iz zap. št. 15.11 V. dela obračuna.
Vpiše se razlika med stolpcema 5 in 6.
Obrazec Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 21 obračuna. Odbitek tujega davka lahko uveljavlja le rezident Republike Slovenije, če je bil tuji davek od dohodkov iz virov izven Slovenije plačan in je dohodek, od katerega je bil plačan tuji davek, vključen v davčno osnovo.
Za uveljavljanje odbitka tujega davka morajo biti priložena ustrezna dokazila v skladu s prvim odstavkom 137. člena ZDoh-2 in 273. členom ZDavP-2 kot sestavni del obračuna.
Obrazec Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka se izpolnjuje v eurih s centi.
Vpiše se država, v kateri ima dohodek, od katerega zavezanec uveljavlja odbitek plačanega tujega davka, vir.
Vpiše se vrsta prejetega tujega dohodka. Vrsta prejetega tujega dohodka mora biti opredeljena tako, da je na njeni podlagi mogoče določiti davčno stopnjo, ki se uporablja za navedeni dohodek ob sklenjeni mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Vrsta dohodka mora biti razvidna iz priloženih dokazil. Vrsta prejetega tujega dohodka se nanaša tudi na dobiček poslovne enote v tujini.
Vpiše se znesek, ki pomeni osnovo za plačilo davka od tujega dohodka. Pri poslovni enoti je to razlika med prihodki in odhodki poslovne enote, ugotovljenimi v skladu z ZDDPO-2. Osnova za plačilo davka mora biti razvidna iz priloženih dokazil.
Vpiše se stopnja, po kateri je bil obračunan tuji davek od tujega dohodka.
Vpiše se znesek davka od tujih dohodkov, ki je bil obračunan. Znesek davka mora biti razviden iz priloženih dokazil.
Če ima Slovenija z državo v stolpcu 1 sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, se vpiše stopnja iz te mednarodne pogodbe, ki velja za vrsto dohodka iz stolpca 2.
Vpiše se znesek davka ob upoštevanju stopnje davka iz mednarodne pogodbe. Če Slovenija nima sklenjene mednarodne pogodbe z državo iz stolpca 1, sta stolpca 6 in 7 prazna.
Vpiše se znesek davka, ki je bil dejansko plačan. Če je v posamezni mednarodni pogodbi dogovorjen odbitek za zmanjšani davek v državi vira in so izpolnjeni pogoji za njegovo uveljavitev, se lahko vpiše znesek v višini, v kateri bi bil plačan davek, če posebnih olajšav ne bi bilo. Znesek plačanega davka mora biti razviden iz priloženih dokazil.
Vpiše se nižji od zneskov v stolpcih 5 in 8, razen če ima zavezanec za to vrsto dohodka podatek v stolpcu 7. V tem primeru se vpiše nižji od zneskov v stolpcih 7 in 8.
Vpiše se znesek, ki se izračuna po formuli: (skupni znesek dohodkov, od katerih je bil plačan tuji davek, z virom v posamezni državi (skupni znesek iz stolpca 3 za posamezno državo), deljeno z razliko med celotnimi davčno priznanimi prihodki in celotnimi davčno priznanimi odhodki zavezanca (zap. št. 4 – zap. št. 8 obračuna), pomnoženo z zneskom davka (zap. št. 20 obračuna).
Vpiše se nižji od zneskov iz stolpcev 9 in 10.
Vpiše se znesek iz stolpca 11, vendar ne več kakor znesek iz zap. št. 20 obračuna.
Obrazec Podatki v zvezi s povečanjem davka zaradi sprememb odbitka tujega davka se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 22 obračuna. Zavezanec mora v obdobju, ko so nastopile spremembe (zlasti vračila) tujega davka, povečati davek za znesek, ki je enak razliki med priznanim odbitkom in odbitkom, ki bi bil možen, če bi se sprememba upoštevala.
Obrazec Podatki v zvezi s povečanjem davka zaradi sprememb odbitka tujega davka se izpolnjuje v eurih s centi.
Vpiše se davčno obdobje, v katerem je zavezanec uveljavljal odbitek tujega davka, pri katerem je v tem davčnem obdobju nastopila sprememba. Davčno obdobje se vpiše v obliki LLLL ali v obliki DD.MM.LL-DD.MM.LL.
Vpiše se podatek iz stolpca 12 obrazca Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka (Priloga 11 obračuna), izpolnjenega za davčno obdobje, v katerem je zavezanec uveljavljal odbitek tujega davka, pri katerem je v tem davčnem obdobju nastopila sprememba. Če je zavezanec predhodno že povečal davek zaradi sprememb odbitka tujega davka, se pri izpolnjevanju obrazca Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka kot priloge k temu obrazcu, upošteva podatek iz zadnjega predloženega preračuna.
Vpiše se podatek o odbitku tujega davka, ki bi bil možen, če bi se sprememba upoštevala v davčnem obdobju, ko je zavezanec uveljavljal odbitek tujega davka. Za pridobitev navedenega podatka je treba narediti ponoven preračun uveljavljanja pravice do odbitka na obrazcu Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka, pri čemer se podatek, ki se spremeni, ustrezno popravi (popravek se ustrezno označi, npr. z drugo barvo*), druge postavke pa se ustrezno preračunajo. Obrazec Podatki v zvezi z odbitkom tujega davka, v katerem je opravljen ponovni preračun, se v desnem zgornjem kotu označi z oznako PONOVNI PRERAČUN*. Če je zavezanec predhodno že povečal davek zaradi sprememb odbitka tujega davka, izhaja iz zadnjega predloženega preračuna. V tem primeru doda oznaki PONOVNI PRERAČUN oznako (ZADNJI PRERAČUN V OBDOBJU__________*), pri čemer vpiše obdobje, ko je zadnjič povečal davek zaradi spremembe odbitka tujega davka za obdobje iz stolpca 1.
Vpiše se razlika med zneskom v stolpcu 2 in zneskom v stolpcu 3 za posamezno obdobje. Seštevek stolpca 4 mora biti enak znesku pod zap. št. 22 obračuna.
Obrazec Obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. št. 17.2 V. dela obračuna.
V skladu z drugim odstavkom 128. člena ZDoh-2 se pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti upošteva tudi olajšava iz prvega in drugega odstavka 114. člena ZDoh-2, če zavezancu za posamezno davčno leto ta olajšava ni upoštevana pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve oziroma je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 te olajšave.
Pri določanju vzdrževanih družinskih članov se upošteva navodilo za izpolnjevanje obrazca Napoved za odmero dohodnine v delu, ki ureja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane.
Predložitev Priloge 13a je obvezna za nosilca osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZDoh-2, če v obdobju obračuna davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov in v obdobju obračuna dosega dohodke tudi iz naslova drugih nekmetijskih dejavnosti. Prilogo predložijo tudi vsi nosilci osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki želijo, da se jim že v davčnem obračunu akontacija dohodnine izračuna z uporabo povprečne stopnje, glede na število članov kmečkega gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.
V skladu s 109. členom ZDoh-2 se dohodek iz dejavnosti, ki se ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov všteva v letno davčno osnovo, dohodnina pa se odmeri od neto letne davčne osnove in po stopnjah iz 122. člena ZDoh-2. Ne glede na navedeno 120. člen ZDoh-2 določa, da se zavezancu, ki je dosegel dohodek iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 – torej dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - in ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodke iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 – po posebej izračunani povprečni stopnji. Povprečna stopnja se izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122. člena ZDoh-2 in letne davčne osnove iz 109. člena ZDoh-2, v katero se všteva le sorazmerni del davčne osnove, vključno s povečanji in zmanjšanji ter davčnimi olajšavami, od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 na člana kmečkega gospodinjstva, ki je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti ter zmanjša za zneske olajšav, kot jih določa 120. člen ZDoh-2. Sorazmerni del dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 se ugotovi tako, da se ta dohodek razdeli na toliko delov, kolikor je članov kmečkega gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.
Zavezancem, ki za dohodke iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v skladu s 47. členom ZDoh-2 (en zavezanec za celotno kmetijsko in dopolnilno dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva), se lahko v skladu s tretjim odstavkom 128. člena ZDoh-2 tudi akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna po posebej izračunani povprečni stopnji, če davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti za to obdobje ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov in so v delu I. obračuna označili D.
Po drugem stavku tretjega odstavka 128. člena ZDoh-2 se povprečna stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti izračuna ob upoštevanju stopenj dohodnine iz 122. člena ZDoh-2, sorazmernega dela davčne osnove od dohodka iz dejavnosti iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, vključno z zmanjšanjem in povečanjem davčne osnove ter davčnimi olajšavami, na člana kmečkega gospodinjstva, ki je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti, in ob upoštevanju drugega odstavka tega člena.
Zavezanci, ki poleg dohodkov iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti dosegajo še druge dohodke iz dejavnosti, morajo za izračun povprečne stopnje akontacije dohodnine zagotavljati evidence, ki omogočajo določitev ločene davčne osnove, ki se nanaša na opravljanje kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti in na opravljanje druge dejavnosti.
Tabelo A izpolnijo nosilci osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki želijo, da se jim že v davčnem obračunu akontacija dohodnine izračuna z uporabo povprečne stopnje, glede na število članov kmečkega gospodinjstva zavezanca, ki so obvezno (ali prostovoljno obvezno) pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti. Povprečna stopnja se izračuna, če sta v obdobju obračuna na tak način zavarovana vsaj dva člana kmečkega gospodinjstva. Če v kmečkem gospodinjstvu v obdobju obračuna ni bil nihče od članov obvezno (ali prostovoljno obvezno) pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti, ali je bil na tak način zavarovan en sam član (kot član se šteje tudi nosilec sam) se tabela ne izpolnjuje.
V tabelo se vpiše zaporedna številka, ime in priimek ter davčna številka člana kmečkega gospodinjstva, ki je obvezno (ali prostovoljno obvezno) pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti. Vpiše se tudi nosilec dejavnosti, če je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.
Tabelo B obvezno izpolnijo nosilci osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZDoh-2, ki v obdobju obračuna davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov in v obdobju obračuna dosegajo dohodke tudi iz naslova drugih nekmetijskih dejavnosti.
Zavezanec z izpolnitvijo tabele B razmeji davčno osnovo na način, da posebej izkaže del osnove, ki se nanaša na kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki se pri letni odmeri dohodnine in pri izračunu akontacije dohodnine po tem obračunu upošteva za namene izračuna povprečne davčne stopnje, kadar sta pokojninsko in invalidsko zavarovana iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti vsaj dva člana v kmečkem gospodinjstvu.
Podatki se v tabelo vpisujejo v eurih s centi.
Zap. št. 1: Vpiše se znesek iz zap. št. 19. V. dela obračuna.
Zap. št. 1.1: Vpiše se znesek osnove, ki se nanaša na kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost. Če zavezanec dosega samo dohodke iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti, vpiše znesek osnove za akontacijo dohodnine iz zap. št. 19 V. dela obračuna. Če zavezanec izkaže negativno osnovo, ki se nanaša na osnovno kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost, v tabelo vpiše 0.
Zap. št. 1.2: Vpiše se znesek osnove, ki se nanaša na drugo dejavnost. Zavezanec, ki poleg dohodka iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti dosega še druge dohodke iz naslova dejavnosti, v to zap. št. vpiše znesek osnove, ki se nanaša na opravljanje druge dejavnosti. Če zavezanec izkaže negativno osnovo, ki se nanaša na drugo dejavnost, v tabelo vpiše 0.
Zap. št. 2: V primeru, da tabela A ni izpolnjena, se v zap. št. 2 prepiše znesek iz zap. št. 1.1 tabele B. Sorazmerni del davčne osnove, ki se nanaša na opravljanje kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti, se izračuna tako, da se znesek osnove, ki se nanaša na kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost (zap. št. 1.1) deli s številom članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti in jih je zavezanec vpisal v Tabelo A.
Zap. št. 3: Znesek akontacije dohodnine za izračun povprečne stopnje se izračuna tako, da se sorazmerni del davčne osnove (zap. št. 2) uvrsti v lestvico iz 122. člena ZDoh-2, ki je usklajena s koeficientom rasti življenjskih potrebščin v Sloveniji v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena. Če zavezanec poleg dohodkov iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti dosega še druge dohodke iz dejavnosti, znesek akontacije dohodnine izračuna tako, da pri izračunu upošteva osnovo, ki se nanaša na drugo dejavnost (zap. št. 1.2), in ji prišteje sorazmerni del davčne osnove (zap. št. 2), ki se nanaša na opravljanje kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti, ter vsoto obeh osnov uvrsti v lestvico iz 122. člena ZDoh-2.
Zap. št. 4: Povprečna stopnja se izračuna tako, da se znesek akontacije dohodnine za izračun povprečne stopnje (zap. št. 3) deli z seštevkom osnove, ki se nanaša na drugo dejavnost (zap. št. 1.2), in sorazmernim delom davčne osnove (zap. št. 2) ter pomnoži s 100. Povprečna stopnja se izkaže v odstotkih in zaokroži na dve decimalni mesti.
Obrazec Podatki o učinkih na davčno osnovo pri zavezancu, ki preneha z opravljanjem dejavnosti, se izpolnjuje, kadar zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti zaradi izbrisa podjetja iz Poslovnega registra Slovenije ali kadar se statusno preoblikuje ali kadar prenese podjetje na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah ali kadar prenese podjetje ali del podjetja na eno ali več drugih fizičnih ali pravnih oseb.
Izjava I – Prenehanje opravljanja dejavnosti: Zavezanec ustrezno označi vzrok oziroma način prenehanja opravljanja dejavnosti. Pri statusnem preoblikovanju, pri prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah ali prenosu dejavnosti na eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, navede tudi pripadajoče podatke o imenu in priimku oziroma nazivu, naslovu in davčni številki.
Prenehanje opravljanja dejavnosti se pri ugotavljanju davčne osnove šteje za odtujitev sredstev (razen denarnih sredstev), njihov prenos v gospodinjstvo zavezanca pa se šteje kot transakcija med povezanimi osebami. Izjema od tega pravila je prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti. Prav tako se ob prenehanju dejavnosti za prihodek ne šteje prihodek, dosežen z odtujitvijo nepremičnine s prenosom iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki je bila v podjetje pridobljena pred 1. 1. 2005.
Odtujitev sredstev ob prenehanju opravljanja dejavnosti se šteje za obdavčljivo transakcijo med povezanimi osebami, razen:
Po šestem odstavku 303. člena ZDavP-2 morajo osebe, ki so prijavile posebno davčno obravnavo, v obračunu posebej izkazati učinke na davčno osnovo, ki so posledica upoštevanja prijavljene posebne davčne obravnave.
Izjava II – Posebna davčna obravnava: Zavezanec ustrezno označi, ali je bila ob prenehanju opravljanja dejavnosti priglašena posebna davčna obravnava. Če je označeno polje »NE«, mora zavezanec izpolniti podatke v TABELI A. Če je označeno polje »DA« in je pod Izjavo I označeno, da se priloga predlaga zaradi prenosa podjetja ali dela podjetja na drugo ali druge fizične osebe ali zaradi prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, mora zavezanec izpolniti podatke v TABELAH A in B. Če je označeno polje »DA« in je pod Izjavo I označeno, da se priloga predlaga zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti ob statusnem preoblikovanju podjetnika, izvedenem v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, mora zavezanec izpolniti tudi podatke v TABELAH A, B in C.
Podatki se v TABELAH A, B in C izpolnjujejo v eurih s centi.
V I. del TABELE A se vpisujejo podatki o celotnih skritih rezervah oziroma skritih izgubah ob prenehanju.
V zap. št. od 1 do 7 se vpišejo podatki o vrednosti sredstev na obračunski dan oziroma na dan izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Vpišejo se podatki o davčni in pošteni vrednosti oziroma primerljivi tržni ceni ugotovljeni v skladu s Pravilnikom o transfernih cenah (če gre za transakcije med povezanimi osebami v skladu s 16. členom ZDoh-2), ter razlika med vrednostma. Pri sredstvih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med pošteno vrednostjo oziroma primerljivo tržno ceno in davčno vrednostjo pozitivna. Če je davčna vrednost večja od poštene vrednosti oziroma primerljive tržne cene, se razlika vpisuje z negativnim predznakom (-).
V zap. št. 8 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. od 1 do 7. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom (-).
V zap. št. 9 in 10 se vpišejo podatki o vrednosti obveznosti do virov sredstev na obračunski dan oziroma na dan izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Vpišejo se podatki o davčni in pošteni vrednosti oziroma primerljivi tržni ceni, ugotovljeni v skladu s Pravilnikom o transfernih cenah (če gre za transakcije med povezanimi osebami v skladu s 16. členom ZDoh-2), ter razlika med vrednostma. Pri obveznostih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med davčno vrednostjo in pošteno vrednostjo pozitivna. Če je poštena vrednost oziroma primerljiva tržna cena večja od davčne vrednosti, se razlika vpisuje z negativnim predznakom (-).
V zap. št. 11 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. 9 in 10. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom (-).
V zap. št. 12 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. 8 in 11. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom (-).
V II. del TABELE A se vpisujejo podatki o skritih rezervah oziroma skritih izgubah v zvezi s sredstvi, ki se prenašajo v gospodinjstvo fizične osebe in se pri prenehanju opravljanja dejavnosti ne štejejo za odtujitev.
V zap. št. od. 13 do 16 se vpišejo podatki o vrednosti nepremičnin in opreme, ki so bile zgrajene oziroma pridobljene pred pričetkom opravljanja dejavnosti in se ob prenehanju opravljanja dejavnosti prenašajo nazaj v gospodinjstvo ter tudi o vrednosti nepremičnin, ki se ob prenehanju opravljanja dejavnosti prenašajo v gospodinjstvo, če so bile pridobljene pred 1.1.2005. Vpišejo se podatki o davčni in primerljivi tržni ceni, ugotovljeni v skladu s Pravilnikom o transfernih cenah, ter razlika med vrednostma. Pri sredstvih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med primerljivo tržno ceno in davčno vrednostjo pozitivna. Če je davčna vrednost večja od primerljive tržne cene, se razlika vpisuje z negativnim predznakom (-).
V zap. št. 17 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. od 13 do 16. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom(-).
V III. del TABELE A se pod. zap. št. 18 vpiše podatek o skritih rezervah oziroma skritih izgubah, ki ob prenehanju opravljanja dejavnosti vplivajo na davčno osnovo kot odtujitev sredstev, če ni posebne davčne obravnave. Podatek se izračuna kot razlika med zaporednima številkama 12 (I. del TABELE A) in 17 (II. del TABELE A) v stolpcu 4. Če je razlika negativna, se vpisuje z negativnim predznakom (-).
V I. del TABELE B se vpisujejo podatki o skritih rezervah oziroma skritih izgubah, ki zaradi priglasitve posebne davčne ob prenehanju ne vplivajo na davčno osnovo. Vpišejo se podatki, ki so že vsebovani v I. delu TABELE A ter se nanašajo zgolj na sredstva in obveznosti, za katere je bila priglašena posebna davčna obravnava ob statusnem preoblikovanju podjetnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ob prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah ali ob prenosu podjetja ali delov podjetja na eno ali več drugih fizičnih oseb.
V zap. št. od 1 do 7 se vpišejo podatki o vrednosti sredstev na obračunski dan oziroma na dan izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Vpišejo se podatki o davčni in pošteni vrednosti oziroma primerljivi tržni ceni ugotovljeni v skladu s Pravilnikom o transfernih cenah (če gre za transakcije med povezanimi osebami v skladu s 16. členom ZDoh-2), ter razlika med vrednostma. Pri sredstvih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med pošteno vrednostjo oziroma primerljivo tržno ceno in davčno vrednostjo pozitivna. Če je davčna vrednost večja od poštene vrednosti oziroma primerljive tržne cene, se razlika vpisuje z negativnim predznakom (-).
V zap. št. 8 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. od 1 do 7. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom (-).
V II. del TABELE B se pod zap. št. 9 vpiše podatek o skritih rezervah oziroma izgubah, ki lahko ob prenehanju opravljanja dejavnosti z uveljavljanjem posebne davčne obravnave, vplivajo na davčno osnovo. Podatek se izračuna kot razlika med zaporednima številkama 18 (III. del TABELE A) in 8 (I. del TABELE B) v stolpcu 4. Če je razlika negativna, se vpisuje z negativnim predznakom (-).
V III. del TABELE B se vpisujejo podatki o drugih učinkih, ki zaradi priglasitve posebne davčne obravnave ne povečujejo davčne osnove.
Zap. št. 1: Zavezanec vpiše znesek že izkoriščenih olajšav iz naslova investiranja v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva na podlagi prvega odstavka 66.a člena ZDoh-2, za katera ob prenehanju opravljanja dejavnosti še ni potekel tri-letni rok od dneva vlaganja. Če posebna davčna obravnava ne bi bila priglašena, bi moral zavezanec navedeni znesek izkazati v obračunu pod zaporedno številko 12.1 kot povečanje davčne osnove.
Zap. št. 2: Zavezanec vpiše znesek že izkoriščenih olajšav iz naslova investiranja po 6. členu ZRPPR1015, za katere ob prenehanju opravljanja dejavnosti še ni potekel rok petih let po zaključku investicije, če gre za zavezanca, ki v skladu s Prilogo 1 Uredbe 800/2008/ES izpolnjuje merila za »veliko podjetje«, oziroma še ni potekel rok treh let po zaključku investicije, če gre za zavezanca, ki v skladu s Prilogo 1 Uredbe 800/2008/ES izpolnjuje merila za »srednje« ali »malo podjetje«. Če posebna davčna obravnava ne bi bila priglašena, bi moral zavezanec navedeni znesek izkazati v obračunu pod zaporedno številko 12.2 kot povečanje davčne osnove.
Zap. št. 3: Zavezanec vpiše znesek že izkoriščenih olajšav iz naslova investiranja po 5. odstavku 28. člena ZSRR-2, za katere ob prenehanju opravljanja dejavnosti še ni potekel rok petih let po zaključku investicije, če gre za zavezanca, ki v skladu s Prilogo 1 Uredbe 800/2008/ES izpolnjuje merila za »veliko podjetje«, oziroma še ni potekel rok treh let po zaključku investicije, če gre za zavezanca, ki v skladu s Prilogo 1 Uredbe 800/2008/ES izpolnjuje merila za »srednje« ali »malo podjetje«. Če posebna davčna obravnava ne bi bila priglašena, bi moral zavezanec navedeni znesek izkazati v obračunu pod zaporedno številko 12.2 kot povečanje davčne osnove.
Zap. št. 4: Zavezanec vpiše znesek rezervacij, ki na obračunski dan oziroma na dan izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije še niso bile porabljene.
V zap. št. 1 se ob statusnem preoblikovanju podjetnika v novo ali prevzemno kapitalsko družbo vpiše vrednost nominalnega deleža v tej družbi, ki ga fizična oseba pridobi s statusnim preoblikovanjem ter ga mora v skladu z 2.d) točko četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 v taki višini obdržati vsaj 3 leta.
Obrazec Podatki o učinkih na davčno osnovo pri zavezancu, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti, se izpolnjuje, kadar zavezanec prevzame oziroma nadaljuje z opravljanjem dejavnosti davčnega zavezanca, ki je z opravljanjem dejavnosti prenehal (zaradi prenosa podjetja ali dela podjetja na zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka, zaradi prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, zaradi trajne nezmožnosti za delo oziroma upokojitve ali zaradi smrti).
Prevzem nadaljevanja opravljanja dejavnosti se pri ugotavljanju davčne osnove za te namene šteje kot pridobitev sredstev, prihodki pa se upoštevajo v skladu z računovodskimi standardi.
Oseba, ki želi v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, pri ugotavljanju davčne osnove uveljavljati davčno obravnavo, ki se lahko upošteva pri prenehanju opravljanja dejavnosti, če dejavnost nadaljuje druga oseba, ali pri statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja dohodnino, mora tako davčno obravnavo priglasiti davčnemu organu.
Pridobitev sredstev pri prevzemu nadaljevanja opravljanja dejavnosti drugega podjetnika se šteje za obdavčljivo transakcijo med povezanimi osebami, razen:
Izjava I – Prevzem nadaljevanja opravljanja dejavnosti: Zavezanec ustrezno označi vzrok oziroma način nadaljevanja opravljanja dejavnosti. Navede tudi podatke o imenu in priimku, naslovu in davčni številki pravnega predhodnika – prenosnika dejavnosti in ob nadaljevanju opravljanja dejavnosti zaradi smrti predhodnika tudi datum smrti predhodnika.
Po šestem odstavku 303. člena ZDavP-2 morajo osebe, ki so prijavile posebno davčno obravnavo, v obračunu posebej izkazati učinke na davčno osnovo, ki so posledica upoštevanja prijavljene posebne davčne obravnave.
Izjava II – Posebna davčna obravnava: Zavezanec ustrezno označi, ali je bila ob prenehanju oziroma prevzemu nadaljevanja opravljanja dejavnosti priglašena posebna davčna obravnava. Če je označeno polje »DA«, mora zavezanec izpolniti vse podatke v I. in II. delu. Če je označeno polje »NE«, zavezanec ne izpolnjuje podatkov v I. delu.
Obrazec Podatki o učinkih na davčno osnovo pri zavezancu, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti, se v I. delu in v zaporedni številki 5 II. dela izpolnjuje v eurih s centi, v zaporednih številkah od 1 do 4 II. dela pa s celo številko.
Zap. št. 1: Zavezanec vpiše znesek izgube, ki ga ob prenehanju opravljanja dejavnosti izkazuje prenosnik opravljanja dejavnosti v skladu s 60. členom ZDoh-2 in ki pri njem še ni bila pokrita oz. ni bila pokrita v celoti zaradi prenizke davčne osnove. Podatek o prevzetem znesku (prevzetih zneskih) dela nepokrite izgube mora biti razviden iz podatkov v 4. stolpcu PRILOGE 6 obračuna.
Zap. št. 2: Zavezanec vpiše znesek prevzete olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, ki pri prenosniku dejavnosti ni bila izkoriščena oziroma je bila izkoriščena v nižjem znesku od uveljavljenega zaradi prenizke davčne osnove. Podatek o prevzeti olajšavi mora biti razviden iz podatkov v stolpcu 5 PRILOGE 8a obračuna.
Zap. št. 3: Zavezanec vpiše znesek prevzete regijske olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, ki pri prenosniku dejavnosti ni bila izkoriščena oziroma je bila izkoriščena v nižjem znesku od uveljavljenega zaradi prenizke davčne osnove. Podatek o prevzeti olajšavi mora biti razviden iz podatkov v stolpcu 5 PRILOGE 8b obračuna.
Zap. št. 4: Zavezanec vpiše znesek prevzete olajšave za donacije po določbi 66. člena ZDoh-2, ki pri prenosniku dejavnosti ni bila izkoriščena oziroma je bila izkoriščena v nižjem znesku od uveljavljenega zaradi prenizke davčne osnove. Podatek o prevzeti olajšavi mora biti razviden iz podatkov v stolpcu 4 TABELE B PRILOGE 10 obračuna.
Zap. št. 5: Zavezanec vpiše znesek prevzete olajšave za investiranje po določbi 66.a člena ZDoh-2, ki pri prenosniku dejavnosti ni bila izkoriščena oziroma je bila izkoriščena v nižjem znesku od uveljavljenega zaradi prenizke davčne osnove. Podatek o prevzeti olajšavi mora biti razviden iz podatkov v stolpcu 6 PRILOGE 7a obračuna.
V zap. št. 6 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. od 1 do 5.
V zap. št. 1 se vpiše število vseh prevzetih delavcev od delodajalca prenosnika, za katere bodo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, prešle na delodajalca prevzemnika v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (73. člen in drugi odstavek 78. člena ZDR oziroma 75. člen in drugi odstavek 80. člena ZDR-1).
V zap. št. 2 se vpiše število prevzetih delavcev od delodajalca prenosnika, za katere prenosnik še ni ali je delno že uveljavljal olajšavo za zaposlovanje po 61.a členu ZDoh-2, 24-mesečni rok za uveljavljanje olajšave pa še ni v celoti potekel.
V zap. št. 3 se vpiše skupno število mesecev, za katere je prenosnik lahko oziroma je že uveljavljal olajšavo za zaposlovanje svojih delavcev po 61.a členu ZDoh-2. Za posameznega delavca, ki je naveden v zaporedni št. 2 II. dela, se najprej ugotovi število mesecev, ki so potekli od dneva zaposlitve posameznega delavca do konca obračunskega obdobja. Vpiše se seštevek dobljenih mesecev za vse delavce.
V zap. št. 4 se vpiše skupno število mesecev, za katere pravni naslednik še lahko uveljavlja olajšavo za zaposlovanje prevzetih delavcev po 61.a členu ZDoh-2. Za posameznega delavca, ki je naveden v zaporedni št. 2 II. dela, se najprej ugotovi število mesecev, ki so potekli od dneva zaposlitve posameznega delavca do dneva prevzema oziroma nadaljevanja opravljanja dejavnosti. Za vsakega delavca se poišče razlika mesecev, ki je še ostala do 24-mesečnega obdobja, v katerem je olajšavo dovoljeno uveljavljati. Vpiše se seštevek vseh dobljenih razlik za vse delavce.
V zap. št. 5 se vpiše vrednost prevzetih neporabljenih rezervacij od pravnega predhodnika. Podatek se vpiše v eurih s centi.
Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje izpolnjuje zavezanec, ki uveljavlja olajšavo v skladu s 28. členom Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: ZSRR‐2) ali 5. členom Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (v nadaljnjem besedilu: ZRPPR1015) in ima sedež ter dejansko opravlja gospodarsko dejavnost na problemskem območju po ZSRR‐2 ali v Pomurski regiji po ZRPPR1015.
Zavezanec lahko uveljavlja to olajšavo, če zaposli brezposelnega delavca za čas najmanj 12 mesecev. Brezposelni delavec je vsaka brezposelna oseba, ki:a) v preteklih šestih mesecih ni imela redno plačane zaposlitve alib) je stara od 15 do 24 let alic) ni dosegla stopnje srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega izobraževanja ali splošnega srednjega izobraževanja ali je v obdobju dveh let po zaključku rednega izobraževanja in še ni pridobila prve redne plačane zaposlitve alid) je starejša od 50 let alie) živi sama in ima enega ali več vzdrževanih članov, kar pomeni, da sama skrbi za enega ali več otrok, ki so mlajši od 26 let, če se redno šolajo, ali katere zakonec je brezposeln alif) se bo zaposlila v dejavnosti (gospodarskem sektorju), v kateri je neravnovesje med spoloma za najmanj 25 odstotkov višje od povprečnega neravnovesja v vseh gospodarskih sektorjih v Republiki Sloveniji, alig) je pripadnik etnične manjšine alih) se šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov.
Davčna olajšava za zaposlovanje, ki jo zavezanec uveljavlja po ZSRR‐2 za posameznega zaposlenega, se izključuje z olajšavo za zaposlovanje invalidov po drugih zakonih.
Davčna olajšava za zaposlovanje, ki jo zavezanec uveljavlja po ZRPPR1015 za posameznega zaposlenega, se izključuje s spodbudo za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb po Zakonu o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV).
Davčna olajšava za zaposlovanje se izključuje z znižanjem davčne osnove po 55.b členu ZDDPO‐2 in 61.a členu ZDoh‐2.
Zavezanec, ki uveljavlja to olajšavo, mora izpolniti ta obrazec in ga predložiti skupaj z davčnim obračunom davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) oziroma davčnim obračunom akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) – kot njun sestavni del in na način, ki je določen za predložitev DDPO in DohDej.
Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo in v Pomurski regiji se izpolnjuje v eurih s centi.
V stolpcu 1 je predhodno natisnjena zaporedna številka zaposlenega brezposelnega delavca.
Vpišeta se ime in priimek zaposlenega brezposelnega delavca, za katerega zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.
Vpiše se davčna številka zaposlenega brezposelnega delavca, za katerega zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.
Vpiše se enotna matična številka občana – zaposlenega brezposelnega delavca, za katerega zavezanec za davek uveljavlja olajšavo.
Pri vsakem brezposelnem delavcu, za katerega zavezanec uveljavlja olajšavo, se označi, po katerem merilu se šteje za brezposelnega delavca. Če posamezni brezposelni delavec izpolnjuje več meril, se označijo vsa, ki jih ta delavec izpolnjuje. Merila so:A - brezposelna oseba preteklega pol leta ni imela redno plačane zaposlitve,B - brezposelna oseba je stara od 15 do 24 let,C - brezposelna oseba je prijavljena v evidenci brezposelnih oseb in ni dosegla stopnje srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega izobraževanja ali splošnega srednjega izobraževanja ali je v obdobju dveh let po zaključku rednega izobraževanja in še ni pridobila prve redne plačane zaposlitve,D - brezposelna oseba je starejša od 50 let,E - brezposelna oseba živi sama in ima enega ali več vzdrževanih članov, kar pomeni, da sama skrbi za enega ali več otrok, ki so mlajši od 26 let, če se redno šolajo, ali katere zakonec je brezposeln,F - brezposelna oseba se bo zaposlila v dejavnosti (gospodarskem sektorju), v kateri je neravnovesje med spoloma za najmanj 25 odstotkov višje od povprečnega neravnovesja v vseh gospodarskih sektorjih v Republiki Sloveniji,G - brezposelna oseba je pripadnik etnične manjšine,H - brezposelna oseba se šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov.
Vpiše se datum sklenitve delovnega razmerja v obliki DD. MM. LL.
Vpiše se znesek obračunane bruto plače za tega zaposlenega brezposelnega delavca in prispevkov delodajalca za tega delavca.
Vpiše se znesek 70 odstotkov bruto plače in prispevkov delodajalca, vpisanih v stolpcu 7.
Vpiše se sorazmerni znesek glede na dejansko koriščenje davčne olajšave v obračunu DDPO oziroma DohDej. Sorazmerni znesek koriščene davčne olajšave za posameznega brezposelnega delavca se izračuna glede na delež bruto plače in prispevkov delodajalca posameznega brezposelnega delavca v skupnem znesku bruto plač in prispevkov delodajalca, za katere davčni zavezanec uveljavlja davčno olajšavo (podatek iz stolpca 7 za posameznega delavca / vsoto stolpca 7 * skupni znesek koriščenja davčne olajšave v DDPO/DohDej).
Skupni znesek stolpca 9 mora biti enak znesku koriščenja davčne olajšave v obračunu DDPO oziroma DohDej.
Višina državne pomoči pri uveljavljanju davčne olajšave se določi tako, da je pomoč razlika med zneskom davka brez olajšave in z olajšavo. Državna pomoč ne sme preseči najvišje dovoljene intenzivnosti državnih pomoči. Najvišji dovoljen znesek državnih pomoči, dodeljenih v skladu s 28. členom ZSRR‐2, je 50‐odstotkov stroškov plače posameznega delavca, obračunanih za posamezno leto. Stroški plače delavca iz prvega odstavka 28. člena ZSRR‐2 in 5. člena ZRPPR1015 vključujejo bruto plačo in vse obvezne prispevke delodajalca.
Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo in v Pomurski regiji izpolnjuje zavezanec, ki uveljavlja olajšavo v skladu z 28. členom Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: ZSRR‐2) ali 6. členom Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (v nadaljnjem besedilu: ZRPPR1015) in ima sedež ter dejansko opravlja gospodarsko dejavnost na tem območju.
Davčno olajšavo lahko koristi zavezanec za investiranje v nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva, razen v opremo in neopredmetena sredstva iz drugega in tretjega odstavka 55.a člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 56/08, 76/08, 92/08, 5/09, 96/09, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13 in 50/14; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO‐2) ter iz drugega in tretjega odstavka 66.a člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB, 9/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US in 50/14; v nadaljnjem besedilu: ZDoh‐2). Za nove začetne investicije in neopredmetena sredstva se ne šteje nakup prevozne opreme v sektorju prometa.
Davčna olajšava za investiranje, ki jo zavezanec uveljavlja po 28. členu ZSRR‐2, se izključuje z olajšavo po 55.a členu ZDDPO‐2 in 66.a členu ZDoh‐2.
Zavezanec, ki uveljavlja to olajšavo, mora izpolniti ta obrazec in ga predložiti skupaj z davčnim obračunom davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) oziroma davčnim obračunom akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) kot njun sestavni del in na način, ki je določen za predložitev DDPO in DohDej.
Obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje se izpolnjuje v eurih s centri.
Stolpec 1 – Vrsta investicije
Izpisane so vrste investicij, v okviru katerih zavezanec izkazuje zneske vlaganj v opremo in neopredmetena sredstva.
Stolpec 2 – Znesek investicije v davčnem obračunu
Vpiše se znesek vlaganj v nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva, za katera zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo v tem davčnem obdobju v skladu s 27. členom ZSRR‐2 ali 6. členom ZRPPR1015, ločeno po posameznih vrstah investicij.
Stolpec 3 – Znesek možne davčne olajšave (70 odstotkov investiranega zneska)
Vpiše se 70 odstotkov investiranega zneska, vpisanega v stolpcu 2, ločeno po posameznih vrstah investicij.
Stolpec 4 – Znesek koriščenja davčne olajšave
Vpiše se znesek koriščene davčne olajšave v obračunu DDPO oziroma DohDej, ki ne sme presegati davčne osnove in največ do višine najvišje dovoljene intenzivnosti državne pomoči. Najvišja dovoljena intenzivnost državne pomoči na posameznih območjih in v posameznih vrstah podjetji ne sme presegati odstotkov vrednosti investicije, navedenih v tej preglednici:
| Podjetja | V obdobju 1. 7. 2014–31. 12. 2017 | V obdobju 1. 1. 2018–31. 12. 2020 | ||
| vzhodna Slovenija (NUTS 2) |
zahodna Slovenija (NUTS 2) |
vzhodna Slovenija (NUTS 2) |
zahodna Slovenija (NUTS 2) |
|
| velika | 25% | 15% | 25% | 10% |
| srednje velika |
35% | 25% | 35% | 20% |
| mikro in mala |
45% | 35% | 45% | 30% |
Pri opredelitvi velikosti podjetij (mikro in mala, srednje velika in velika) se upoštevajo opredelitve, kot jih določa priloga I Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o Evropski uniji.
Višina državne pomoči pri uveljavljanju davčne olajšave za investiranje se določi tako, da je višina državne pomoči razlika med zneskom davka brez olajšave in z olajšavo.
---