Nastavitve glavne knjige

 

1. Nastavitve poslovnih let

V nastavitvah poslovnega leta nastavimo lastnosti poslovnega leta, kot so:

Nastavitve poslovnih let so dostopne v meniju |Finance |Šifranti in nastavitve |Poslovna leta.

  
Pregled nastavitev poslovnih let
  
  Slika 1:  Pregled nastavitev poslovnih let

S klikom na posamezno poslovno leto lahko nastavimo naslednje parametre:

  
Nastavitve poslovnega leta
  
  Slika 2:  Nastavitve poslovnega leta

Pomen posameznih vnosnih polj je naslednji:

Začetek poslovnega letaVnesemo datum, ko se prične poslovno leto.
Konec poslovnega letaVnesemo datum, ko se poslovno leto konča.
Denarna valutaIzberemo denarno valuto v kateri knjižimo v glavno knjigo. Pri prehodu na EUR-o za leto 2007 izberemo valuto EUR.
Način izračuna otvoritveDoločimo ali je otvoritev knjižena v tem poslovnem letu z otvoritveno temeljnico(-ami) ali pa se naj otvoritev izračunava iz končnih stanj predhodnega leta. Izračunavanje iz končnih stanj predhodnega leta nam pride prav vsak začetek novega poslovnega leta, ko prejšnjega leta še nismo zaključili. Izračunavanje otvoritve na osnovi zaključka predhodnega leta je mogoče samo v primeru, če je denarna valuta v kateri vodimo glavno knjigo v obeh poslovnih letih enaka.
Status podatkovDoločimo ali je na podatkih poslovnega leta (temeljnice in knjižbe) mogoče karkoli spreminjati. Ko je poslovno leto arhivirano, spremembe niso več mogoče.
Stopnja zaupnosti dokumentovŽe na tem mestu lahko nastavimo zaupnost dokumentov. S tem reguliramo kateri uporabniki lahko vidijo naše dokumnte (to lahko urejamo pri uporabnikih)
Odbitni delež vstopnega DDV na prejetih računih (%)

 

2. Kontni načrt

Najdemo ga pod |Finance |Šifranti in nastavitve |Kontni načrt.V kontni načrt vnesemo vse konte na katere se v programu knjiži. Program že vsebuje določene konte, ki se uporabljajo pri avtomatskem knjiženju dokumentov in so določeni po priporočenem kontnem načrtu za gospodarske družbe. Le-ti se po potrebi avtomatsko dodajo v kontni načrt v kolikor jih še ni oz. ni v nastavitvah avtomatskega knjiženja to nastavljeno drugače.

Sicer pa ob vnosu vsakega konta vnesemo v vnosno masko naslednje podatke:

  
Vnosna maska za vnos ali spreminjanje posameznega konta
  
  Slika 3:  Vnosna maska za vnos ali spreminjanje posameznega konta

Šifra kontaPoljubna 15 mestna številka konta.
OpisOpis konta, poljubno besedilo.
Opis v angleškem jezikuOpis konta, poljubno besedilo v angleškem jeziku. Opis v angleškem jeziku se uporabi v primeru izpisa bilance v angleškem jeziku oz. preklopu delovanja programa v angleški jezik.
Opis v nemškem jezikuOpis konta, poljubno besedilo v nemškem jeziku. Opis v nemškem jeziku se uporabi v primeru izpisa bilance v nemškem jeziku oz. preklopu delovanja programa v nemškem jezik.
StatusKonto lahko označimo, kot neaktiven in s tem preprečimo knjiženje na neaktiven konto.
Vrsta konta/Sintetični kontoIzberemo ali je konto analitični ali sintetični. Na sintetični konto ni možno knjižiti, temveč se le-ta uporablja samo kot opis razreda kontov v bruto bilanci.
Vrsta konta/Obvezen vnos partnerjaOdkljukamo to možnost, če na konto knjižimo analitično pa partnerjih (npr. konto 1200). Knjiženje na konto v tem primeru ni mogoče, če ne določimo partnerja. Prav tako se bodo pri zapiranju odprtih postavk le-te zapirale po partnerjih.
Vrsta konta/knjižbe v tuji valutiOdkljukamo to možnost, če je na konto možno knjižiti v tuji valuti.
Vrsta konta/SaldokontoOdkljukamo to možnost, če želimo ročno zapirati odprte postavke na kontu oz. le-tega uporabljamo za vodenje saldov terjatev/obveznosti.
Začetno stanjeVpišemo otvoritveno stanje. Priporočamo, da namesto vnosa otvoritvenega stanja na tem mestu vnesete otvoritveno temeljnico.
Veza partnerČe se določen konto uporablja samo za enega partnerja, ga lahko tukaj določimo. Ta pristop sicer odsvetujemo, ker se lahko analitika partnerjev določi na knjižbi in lahko torej določen konto uporabljate za več partnerjev.
Vstopni DDV za stroškeIzberemo ali se v primeru knjiženja na ta konto pri vnosu prejetih računov vstopni DDV odšteje ali ne. Npr. pri stroških, ki jih knjižimo na reprezentanco ne moremo zahtevati vstopnega DDV zato bo program pri vnosu prejetega računa za reprezentanco avtomatsko označil, da ni odbitka vstopnega DDV. Če ne določimo nič, potem pri vnosu prejetega računa program ne bo kontroliral vnosa pri odbitku vstopnega DDV.
SFR instrumentIzbira je namenjena za izdelavo poročila Banki Slovenije za namene statistike finančnih računov. Izberemo finančni instrument v skladu z usmeritvami podanimi na spletni strani Banke Slovenije [http://http://www.bsi.si/html/porocanje_banki/finrac/podr_nav_3.html]. Če ne izberemo nič, potem se konto ne bo upošteval pri izdelavi poročila.
SFR sektorIzbira je namenjena za izdelavo poročila Banki Slovenije za namene statistike finančnih računov. V kolikor je določen instrument omejen samo na en sektor (nima analitike po partnerjih) potem tukaj izberemo njegov sektor. Če obstaja analitika po partnerjih, pustimo to izbiro prazno. V tem primeru se bo med izdelavo poročila le-to generirali po sektorjih, ki pripadajo posameznim partnerjem.
Stopnja zaupnosti dokumentaTukaj si lahko izberete ali gre to za javni, običajen, zaupen ali strogo zaupen dokument. To vpliva na to, kateri uporabnik lahko vidi takšne dokumente (nivo dostopa za uporabnike)

Po vnosu konta se znova prikaže stran za pregled kontnega načrta.

  
Prikaz kontnega načrta
  
  Slika 4:  Prikaz kontnega načrta

V primeru, da je kateri konto neaktiven, se zraven številke konta pojavi rdeča lučka kot je lepo prikazano na sliki:

  
Prikaz kontnega načrta z neaktvinim kontom
  
  Slika 5:  Prikaz kontnega načrta z neaktvinim kontom

Na vrhu so vnosna polja, kjer določimo kriterije za prikaz kontov iz kontnega načrta. V vnosna polja lahko vnesemo naslednje vrednosti:

Šifra kontaVnesemo števiko konta, ki ga želimo poiskati. Uporabljamo lahko tudi znak *, če želimo prikaz seznama vseh kontov določenega razreda (npr. 4*).
Opis kontaVnesemo besede iz opisa konta, ki ga želimo poiskati.

Po pritisku na gumb Iskanje se nam prikažejo konti, ki ustrezajo iskalnim kriterijem. Po pritisku na gumb Vnos novega konta lahko vnesemo novi konto in ga dodamo v kontni načrt.

S pritiskom na bt-remove.gif lahko izbrišemo konto iz kontnega načrta. Brišemo lahko samo konte na katerih ni knjiženega prometa. Če je na kontu že knjižen promet, ga je potrebno predhodno prenesti na drug konto [2.3]. Alternativi brisanju konta sta tudi:

 

2.1. Uvoz kontnega načrta iz datoteke XML

Funkcijo za uvoz kontnega načrta uporabljamo za prenos kontnega načrta iz enega podjetja na drugo podjetje. Še posebej je funkcija uporabna, če začenjamo z uporabo programa in potrebujemo začetni kontni načrt ter v primeru, ko vodimo računovodstvo za več podjetij pri katerih uporabljamo enak kontni načrt.

  
Uvoz kontnega načrta iz datoteke XML
  
  Slika 6:  Uvoz kontnega načrta iz datoteke XML

 

2.2. Uvoz kontnega načrta iz Excela

Funkcijo za uvoz kontnega načrta uporabljamo za prenos kontnega načrta iz enega podjetja na drugo podjetje. Še posebej je funkcija uporabna, če začenjamo z uporabo programa in potrebujemo začetni kontni načrt ter v primeru, ko vodimo računovodstvo za več podjetij pri katerih uporabljamo enak kontni načrt.

Ko gre za uvoz kontnega načrta iz Excela pomeni, da lahko uvozimo podatke v naslednjih datotečnih formatih in sicer:

Vsi zgoraj našteti formati datotek so podprti tako v Excel-u, kot tudi v OpenOffice Calc.

V Excelu ali v programu OpenOffice Calc si uredimo preglednico s podatki o kontih, kjer različne podatke o kontih vpišemo v vsak stolpec posebej in datoteko shranimo na sledeč način:

  
Priprava datoteke s kontnim načrtom v Excelu
  
  Slika 7:  Priprava datoteke s kontnim načrtom v Excelu

Zaporedje stolpcev v datoteki je naslednje:

Stolpec AŠtevilka konta. Podatek je obvezen.
Stolpec BOpis oz. naziv konta. Podatek je obvezen.
Stolpec CStatus konta, 0 je neaktiven, 1 je aktiven. Na neaktivne konte ni več mogoče knjižiti.
Stolpec DVpišite D, če je konto sintetični. V nasprotnem primeru je konto analitičen. Sintetični konti se uporabljajo za nazive razredov kontov, na analitične pa knjižimo.
Stolpec EVpišite D, če je vnos partnerja za knjižbe na tem kontu obvezen (npr. konti 120, 121, 220, 221).
Stolpec FVpišite D, če je dovoljen vnos zneska v tuji valuti (npr. konti 121).
Stolpec GVpišite D, če gre za saldakonto, kjer se vodijo odprte postavke in plačila.
Stolpec HVpišite naziv konta v angleškem jeziku. To besedilo se uporabi v primeru izpisa bilančnih poročil v angleškem jeziku.
Stolpec IVpišite naziv konta v nemškem jeziku.
Stolpec JVpišite kodo finančnega instrumenta. Podatek se uporablja pri izdelavi poročil za statistiko finančnih računov.
Stolpec KVpišite kodo sektorja za poročilo statistike finančnih računov. V kolikor to ni vpisano se sektor ugotovi iz subjekta knjižbe.

Pripravili smo kontni okvir za družbe in samostojne podjetnike, ki si ga lahko snamete na strani Kontna okvirja za družbe in samostojne podjetnike [2.4]

Do kontnega načrta pridemo preko zavihka |Finance |Šifranti in nastavitve |Kontni načrt.

Uvoz kontnega načrta iz Excela je omogočen preko menija |Finance |Šifranti in nastavitve |Kontni načrt, kjer izberemo "Več:", kot kaže spodnja slika:

  
Uvoz kontnega načrta
  
  Slika 8:  Uvoz kontnega načrta

Ko smo kliknili na to možnost se nam odpre nova maska, kjer lahko naš kontni načrt uvozimo.

Ko smo izbrali naše datoteko za uvoz, lahko izberemo kaj želimo narediti s konti v primeru, da naš prvotni kontni načrt že vsebuje konto z enako številko kot jo ima kak konto v naši datoteki ali pa če ne vsebuje konta z isto številko. Možnost enostavno izberemo z miško v maski za uvoz kontnega načrta iz Excela. Na spodnji sliki vidimo seznam možnosti, ki jih lahko izberemo:

  
Možnosti pri uvozu
  
  Slika 9:  Možnosti pri uvozu

Na koncu je potrebno le še klikniti na gumb Uvozi podatke in podatki iz Excela se bodo uvozili v naš program!

 

2.3. Masovni prenos knjižb iz enega na drugi konto

V primeru, da želimo prenesti knjižbe z enega konta na drugi konto, lahko to storimo tako, da v meniju |Poročanje |Vse obdelave |Računovodstvo |Dvostavno računovodstvo |Masovni prenos knjižb iz enega na drugi konto izberemo možnost Prenos knjižb iz enega na drugi konto.

Po kliku na to opcijo, se nam odpre naslednja maska:

  
Prenos knjižb s trenutnega na ciljni konto
  
  Slika 10:  Prenos knjižb s trenutnega na ciljni konto

Poslovno leto Izberemo poslovno leto za katerega želimo prenos
Obdobje od:Omejimo izbor knjižb, ki jih želimo prenesti na drugi konto.
Obdobje do:Omejimo izbor knjižb, ki jih želimo prenesti na drugi konto.
Tip temeljniceSpustni seznam, kjer izberemo tip na način kot povsod v programu (npr. ostalo, roč. zap. odprtih postavk, tečajne razlike...)
Spremeni samo odprte temeljnice Obkljukamo v kolikor želimo le spremembo pri odprtih (status odprta/zaprta temeljnica vidimo na sami temeljnici)
Trenutni kontoV padajočem meniju s klikom na dropDown.gif izberemo trenutni konto s katerega želimo prenesti knjižbe na drugi konto. Vnos podatka je obvezen.
Ciljni kontoV padajočem meniju s klikom na dropDown.gif izberemo ciljni konto, na katerega bomo prenesli knjižbe. Vnos podatka je obvezen.

Program omogoča prenos knjižb iz poljubnega konta na poljubni konto oz. iz poljubnega saldokonta na poljubni saldokonto, ne pa tudi križanja med konti in saldokonti.

Z gumbom Dodajanje nove vrstice lahko dodamo znotraj istih kriterijev nove postavke za trenutni in ciljni konto (zajamemo več knjižb hkrati).

Obdelavo zaženemo s klikom na gumb Zaženi

 

2.4. Kontni okvirji za družbe, samostojne podjetnike in društva do leta 2016

Na tej strani si lahko snamete kontni okvir za družbe kakor tudi za samostojne podjetnike.

2.4.1 Datoteke s kontnim okvirjem v formatu Excel za uvoz v program

Spodnje datoteke lahko odprete v Excelu, prilagodite po lastnih potrebah in nato uvozite v program:

kontniPlanDoo.xls
Velikost: 218,50 kB
Za družbe z omejeno odgovornostjo.
kontniPlanSp.xls
Velikost: 87,00 kB
Za samostojne podjetnike.
kontniPlanDrustvo.xls
Velikost: 63,00 kB
Za društva.
kontniPlanZasebniZavod.xls
Velikost: 118,50 kB
Za zasebne zavode.
kontniPlanJavniZavod.xls
Velikost: 458,00 kB
Za javne zavode.

2.4.2 Datoteke s kontnim okvirjem v formatu XML

Spodnje datoteke so v internem formatu XML programa e-računi. Primerne so izključno za direktni uvoz v program e-računi oz. kot primer za direktno izmenjavo podatkov z drugimi programi. Vsebujejo podrobne nastavitve kontnega okvirja.

kontniPlanDoo.xml
Velikost: 384,23 kB
Kontni okvir za družbe v formatu XML.

2.4.3 Datoteke s kontnim okvirjem v formatu CSV za uvoz v program

Spodnje datoteke so primerne za obdelavo z urejevalniki besedil (ASCII) v kolikor nimate inštaliranega programa za urejanje preglednic:


kontniPlanDoo.csv
Velikost: 61,94 kB
Kontni okvir za družbe v formatu CSV.
kontniPlanSp.csv
Velikost: 28,80 kB
Kontni okvir za samostojne podjetnike v formatu CSV.
kontniPlanDrustvo.csv
Velikost: 20,49 kB
Kontni okvir za društva v formatu CSV.


Ko si kontni načrt snamemo, ga je potrebno uvoziti v program.

 

2.5. Enotni kontni okvir za 2016

Na tej strani si lahko snamete novi enotni kontni okvir za družbe kakor tudi za samostojne podjetnike, društva in za kmetijsko dejavnost, ki velja od 1.1.2016.

2.5.1 Datoteka s 4 mestnim kontnim okvirjem v formatu Excel za uvoz v program

Spodnjo datoteko lahko odprete v Excelu, prilagodite po lastnih potrebah in nato uvozite v program:

kontniPlan4_2016.xls
Velikost: 203,00 kB
Enotni 4 mestni kontni okvir

2.5.2 Datoteka s 4 mestnim kontnim okvirjem v formatu XML

Spodnja datoteka je v internem formatu XML programa e-računi. Primerna je izključno za direktni uvoz v program e-računi oz. kot primer za direktno izmenjavo podatkov z drugimi programi. Vsebuje podrobne nastavitve 4 mestnega kontnega okvirja.

KontniNacrt4mestni.xml
Velikost: 404,37 kB
Enotni 4 mestni kontni okvir v formatu XML.

2.5.3 Datoteka s 6 mestnim kontnim okvirjem v formatu Excel za uvoz v program

Spodnjo datoteko lahko odprete v Excelu, prilagodite po lastnih potrebah in nato uvozite v program:

kontniPlan6_2016.xls
Velikost: 256,00 kB
Enotni 6 mestni kontni okvir

2.5.4 Datoteka s kontnim okvirjem v formatu XML

Spodnja datoteka je v internem formatu XML programa e-računi. Primerna je izključno za direktni uvoz v program e-računi oz. kot primer za direktno izmenjavo podatkov z drugimi programi. Vsebuje podrobne nastavitve 6 mestnega kontnega okvirja.

KontniNacrt6mestni.xml
Velikost: 536,40 kB
Enotni 6 mestni kontni okvir v formatu XML.

2.5.5 Datoteka s kontnim okvirjem za kmetijsko dejavnost v formatu Excel za uvoz v program

Spodnjo datoteko lahko odprete v Excelu, prilagodite po lastnih potrebah in nato uvozite v program [2.2]:

kontniPlanKmetje2013.xls
Velikost: 509,50 kB
Kontni okvir za kmetijsko dejavnost

2.5.6 Datoteka s kontnim okvirjem za kmetijsko dejavnost v formatu XML

Spodnja datoteka je v internem formatu XML programa e-računi. Primerna je izključno za direktni uvoz v program e-računi oz. kot primer za direktno izmenjavo podatkov z drugimi programi. Vsebuje podrobne nastavitve kontnega okvirja.

kontniPlanKmetje2013.xml
Velikost: 1.265,46 kB
Kontni okvir za kmetijsko dejavnost


Ko si kontni načrt snamemo, ga je potrebno uvoziti v program in ob tem označite, da želite, da se podatki o kontih v programu prepišejo s podatki iz datoteke.

 

3. Nastavitve kontov za avtomatsko knjiženje

Funkcionalnost najdete pod |Finance |Šifranti in nastavitve |Nastavitve avt. knjiženja. Nastavitve Vsepovsod v programu, kjer je omogočeno avtomatsko knjiženje dokumentov le-to poteka po vnaprej določenih pravilih, ki so privzeta iz priročnika Zveze RFR Slovenije.

Za avtomatsko knjiženje program interno uporablja priporočen kontni načrt za gospodarske družbe. Za prilagoditev pravil avtomatskega knjiženja na kontni načrt [2] vašega podjetja je potrebno določiti preslikavo iz internega priporočenega kontnega načrta programa v kontni načrt vaše družbe.

Temu je namenjena vnosna maska na strani za Nastavitve avtomatskega knjiženja. Po izbiri razreda kontov se prikaže vnosna maska s 3 stolpci.

  
Nastavitve avtomatskega knjiženja
  
  Slika 11:  Nastavitve avtomatskega knjiženja

V vnosni maski v stolpcu Ciljni konto  izberemo oz. vpišemo številko konta iz našega kontnega načrta. Pri avtomatskem knjiženju dokumentov se bo tako namesto priporočene številke konta uporabil konto iz našega kontnega načrta.

Ko določimo vse konte za izbran razred kliknemo na gumb Shrani, ki se nahaja na desni strani na dnu vnosne maske.

 

4. Šifrant stroškovnih mest

V šifrant stroškovnih mest dodajamo nova stroškovna mesta tako, da na strani |Finance |Šifranti in nastavitve |Stroškovna mesta kliknemo na gumb Dodajanje stroškovnega mesta in odpre se nam naslednja vnosna maska:

  
Vnosna polja za stroškovno mesto
  
  Slika 12:  Vnosna polja za stroškovno mesto

ŠifraVnesemo poljubno oznako stroškovnega mesta.
OpisProsto besedilo, ki opisuje stroškovno mesto.
StatusIzberete ali je stroškovno mesto aktivno ali ne. Če ni aktivno, nanj ni možno knjižiti.
Odbitni delež vstopnega DDV na prejetih računihČe naj se pri obračunu vstopnega DDV upošteva odbitni delež, potem tukaj vpišemo odstotek odbitnega deleža vstopnega DDV. Na vseh prejetih računih, ki bodo vnešeni s tem stroškovnim mestom bo upoštevan vnešeni odstotek odbitnega deleža. Če pustimo vnos prazen se nastavitev ne upošteva (odbitek 100% vstopnega DDV).
Kraj izstavitve za dokumente na tem stroškovnem mestuVnesemo kraj izstavitve za dokumente na tem stroškovnem mestu.
Referenti za stroškovno mestoV spisku vseh uporabnikov označimo tiste, ki imajo pravice dostopa do podatkov na dodeljenem stroškovnem mestu (npr. obračuni potnih nalogov za samo določena stroškovna mesta, ...).

Ko smo potrdili vnos novega stroškovnega mesta se nam to stroškovno mesto izpiše v seznamu vseh vnešenih stroškovnih mest:

  
Seznam stroškovnih mest
  
  Slika 13:  Seznam stroškovnih mest

Znak neaktiven.gif pomeni, da je stroškovno mesto neaktivno.

Seznam vseh stroškovnih mest lahko tudi izpišemo in sicer je izpis dostopen preko menija. Seznam lahko odpremo kar v brskalniku ali pa v Excel-u.

V primeru, da se nam v programu po kakšnem prenosu podatkov pojavi podvojeno stroškovno mesto, lahko le tega zbrišemo tako, da v meniju |Dodatne možnosti kliknete na povezavo Odstranitev podvojenih stroškovnih mest tako kot to kaže spodnja slika:

  
Brisanje podvojenih stroškovnih mest
  
  Slika 14:  Brisanje podvojenih stroškovnih mest

 

5. Šifrant vrst temeljnic

Nove vrste temeljnic dodajamo tako, da na strani |Finance |Šifranti in nastavitve |Vrste temeljnic kliknemo na gumb Nova vrsta temeljnic in odpre se nam naslednja vnosna maska:

  
Vnosna polja za novo vrsto temeljnic
  
  Slika 15:  Vnosna polja za novo vrsto temeljnic

ŠifraVnesemo poljubno oznako vrste temeljnic. Vnos je obvezen.
OpisV prazno polje vpišemo prosto besedilo, ki opisuje novo vrsto temeljnic.
StatusIzberemo ali je ta vrsta temeljnic aktivna ali ne. Če ni aktivna, je ni možno izbrati.
TipSpustni seznam, kjer izberemo tip na način kot povsod v programu (npr. ostalo, roč. zap. odprtih postavk, tečajne razlike...)

Ko smo temeljnico vnesli in potrdili vnos, se prikaže stran z vsemi vrstami temeljnic, ki smo jih vnesli:

  
Vnešene vrste temeljnic
  
  Slika 16:  Vnešene vrste temeljnic

Znak neaktiven.gif pomeni, da je vrsta temeljnice neaktivna.

 

6. Nastavitve številčenja dokumentov

Program nam omogoča, da lahko dokumente številčimo. V meniju |Nastavitve |Nastavitve podjetja |Nastavitve števcev, lahko iščemo in pregledujemo stanje števcev po vrstah dokumentov.

  
Pregled in iskanje po vrstah dokumentov
  
  Slika 17:  Pregled in iskanje po vrstah dokumentov

V vnosna polja vnesemo naslednje kriterije:

Vrsta dokumentaS klikom na dropDown.gif izberemo, katero vrsto dokumenta iščemo (račun, dobropis, temeljnica...).
Poslovno letoVpišemo poslovno leto, za katero želimo poiskati številčene dokumente.

Po vnosu iskalnih kriterijev pričnemo iskanje s klikom na gumb Iskanje.

Klik na gumb Novi števec nam omogoča, da na novo nastavimo številčenje dokumentov:

  
Nastavitve številčenja dokumentov
  
  Slika 18:  Nastavitve številčenja dokumentov

V vnosna polja za posamezne kriterije vnesemo naslednje vrednosti:

Vrsta dokumentaVpišemo za katero vrsto dokumena želimo nastaviti številčenje (račun, dobropis, temeljnica...).
Poslovno letoVpišemo za katero poslovno leto želimo številčiti dokumente.
Str. mestoVpišemo stroškovno mesto.
Poslovna enotaLahko izbiramo med poslovnimi enotami, ki so vnešene v |Nastavitve |Nastavitve podjetja |Poslovne enote
Zaporedje se prične s številkoVpišemo, od katere številke naprej naj se številčijo dokumenti.
Formula za izpis številkeVnesemo lahko tudi formulo [6.2] za izpis številke dokumenta.

Vnos podatkov potrdimo s klikom na V redu.

 

6.1. Nastavitve številčenja temeljnic

Preden bomo nastavili števec za številčenje temeljnic moramo v meniju |Nastavitve |Nastavitve podjetja |Nastavitve številčenja dokumentov nastaviti način kako bomo temeljnice številčili v tem podjetju. Kot je lepo vidno na spodnji sliki iz padajočega menija izberemo željen način številčenja:

  
Nastavimo način številčenja temeljnic
  
  Slika 19:  Nastavimo način številčenja temeljnic

enotno zaporedjeIzberemo možnost, če želimo številčenje brez upoštevanja poslovnega leta
enotno zaporedje po letihIzberemo možnost, če želimo številčenje z zaporedno št. z upoštevanjem poslovnega leta
po internem tipu in letihIzberemo možnost, če želimo številčiti po poslovnem letu internem tipu temeljnic
po vrstah temeljnice in letihIzberemo možnost, če želimo številčiti po poslovnem letu in po vrstah temeljnice. Vrste temeljnic vpišemo v šifrantu vrst temeljnic [5].

Ko smo izbrali način številčenja in potrdili izbiro s klikom na gumb Potrdi vnos se moramo ponovno prijaviti v program!

Ko smo vse to naredili izberemo meni |Nastavitve |Nastavitve podjetja |Nastavitve števcev.Odpre se nam stran za pregled in iskanje števcev vseh dokumentov, ki smo jih do sedaj vnesli. Kako se posamezni števci vnašajo, je opisano na strani Nastavitve številčenja dokumentov [6].

Števec za temeljnice vnesemo takole:

  
Izberemo vrsto dokumenta Temeljnica
  
  Slika 20:  Izberemo vrsto dokumenta Temeljnica

  
Izberemo tip temeljnice
  
  Slika 21:  Izberemo tip temeljnice

  
Izberemo vrsto temeljnice
  
  Slika 22:  Izberemo vrsto temeljnice

 

6.2. Nastavitve formule za izpis številke temeljnice

S formulo si lahko sami oblikujemo izpis številke temeljnice in sicer tako, da uporabimo naslednje rezervirane besede:

#N# - ustreza zaporedni številki temeljnice, ki smo jo vpisali kot začetno št. v tekočem posovnem letu

#L# oz. #LLLL# - ustreza poslovnemu letu (npr.2006)

#LL# - ustreza zadnjima dvema ciframa poslovnega leta (npr.06)

#TEM_TIP# - ustreza šifri internega tipa temeljnice

#TEM_VRSTA#- ustreza šifri vrste temeljnice


Kot vidimo zgoraj, pišemo vse rezervirane besede med dvema znakoma #

Pri pisanju formule pa ne rabimo uporabljati samo rezerviranih besed, kar pomeni ,da lahko uporabimo tudi svoje poljubne znake (npr. vezaj), besede ali celo števila. Te poljubne znake pišemo med dvema apostrofoma. Primeri, kako se to uporablja si lahko pogledate malo nižje v tabeli primerov.

Pri pisanju formule se lahko uporabi operacija seštevanja (+), ki v formuli služi kot konkatenacija oz. lepljenje dveh ali večih nizov.

Primeri formul za poslovno leto 2006 in zaporedno št. 1:

#N# kar bo enako npr. 1

#N#+'-'+#L# kar bo enako npr. 1-2006! Vidimo, da smo kot poljuben znak v tej formuli uporabili vezaj, ki smo ga napisali med dvema apostrofoma.

#N#+#LL# kar bo enako npr. 106

#NNNNN# kar bo enako 00001. V primeru da bi imeli zaporedno št. 12, potem bi to bilo enako 00012. Vsaka cifra v zaporedni št. namreč zasede en N od zadaj naprej. V primeru, da je zaporedna št. večja od št. N-jev, potem se bo izpisala samo ta zaporedna št. brez ničel.

 

---
© E-RAČUNI d.o.o. 2003-2019