Temeljnice iščemo tako, da v vnosno masko za iskalne kriterije (glej Slika 1) vpišemo kriterije iskanja in kliknemo na gumb
.![]() | ||||
|
Temeljnice lahko iščemo po naslednjih kriterijih:
Številka | Če želimo, da nam program poišče točno določeno temeljnico, potem vpišemo številko temeljnice. |
Tip | Interni tip temeljnice, ki se določi pri avtomatskem knjiženju oz. pri nastavitvah številčenja temeljnic |
Status | Iščemo lahko po statusu temeljnice. S klikom na ![]() |
išči po | Izberem ali želimo iskati temeljnice po datumu temeljnice ali datumu obdobja |
Od datuma | Vpišemo datum začetka obdobja knjiženja oz. datum temeljnice od katerega želimo iskati dokumente. |
Do datuma | Vpišemo datum konca obdobja knjiženja oz. datum temeljnice do katerega želimo iskati dokumente. |
Vrsta temeljnice | S klikom na ![]() |
Opombe | Vpišemo opombo po kateri želimo iskati. |
Ko smo na strani Pregled in iskanje temeljnic [1] vnesli kriterije iskanja, nam računalnik izpiše temeljnice, ki ustrezajo vnešenim kriterijem. S klikom na izbrano temeljnico, se nam le-ta prikaže.
![]() | ||||
|
Kot je razvidno iz zgornje slike, je ta temeljnice odprta, kar pomeni, da še ni bila knjižena v glavno knjigo.
Klik na gumb
nam omogoča, da na to temeljnico dodajamo knjižbe [3].S klikom na temeljnico zapremo in jo prenesemo v glavno knjigo.
Pri urejanju temeljnic imamo na voljo tudi dodatne možnosti. S klikom na gumb v orodni vrstici se nam ponudijo naslednje možnosti:
V primeru, ko je temeljnica zaprta, se nam s klikom na gumb
ponudi tudi možnost izvoza temeljnice v druge programeV primeru, da je temeljnica že knjižena v glavno knjigo, torej zaprta, nam klik na gumb
omogoča, da temeljnico ponovno odpremo.![]() | ||||
|
V orodni vrstici imamo na voljo tudi naslednje možnosti:
S klikom na gumb lahko določeno knjižbo skopiramo, klik na gumb
pa nam omogoča, da knjižbo izbrišemo.
![]() | ||||
|
V zgornjem delu vnosne maske za novo knjižbo imamo napisane podatke o temeljnici, na katero bomo dodali novo knjižbo ali spremenili obstoječo knjižbo. V spodnja vnosna polja pa bomo vnesli naslednje podatke:
Konto | Vpišemo številko konta, na katerega knjižimo. Konto lahko tudi izberemo s klikom na ![]() |
Str. mesto | Izberemo stroškovno mesto. Vnos ni obvezen. |
Partner | Določimo partnerja na katerega knjižimo. Vnos je obvezen, če je tako določeno v kontnem načrtu. Partnerja določimo tako, da kliknemo na | in ga izberemo iz seznama. Pred iskanjem lahko naziv partnerja vpišemo v vnosno polje, da nam ga program nato takoj najde.
Debet/Kredit | Vpišemo znesek, ki ga knjižimo. Znesek vpišemo bodisi na debetno, bodisi na kreditno stran. |
Besedilo | Vpišemo poljubno besedilo, ki opisuje knjižbo. Vnos ni obvezen. |
Dokument | Vpišemo številko ali oznako dokumenta, na podlagi katerega se knjiži. Vnos ni obvezen. |
Vezni dokument | Vpišemo številko veznega dokumenta, ki se veže na poslovni dogodek, ki se knjiži. Vnos ni obvezen. |
Obdobje | Vpišemo datum obdobja, v katero knjižimo. Podatek je pomemben za izdelavo bilanc. |
Datum dokumenta | Vpišemo datum dokumenta na podlagi katerega se knjiži. V primeru, da ne vpišemo datuma dokumenta bo program za datum dokumenta prevzel datum obdobja. |
Zapadlost | Vpišemo datum zapadlosti dokumenta. V primeru, ko ta datum ni relevanten bo program avtomatsko privzel datum obdobja. |
Dat.DDV | Vpišemo datum, ki označuje davčno obdobje za DDV, v katerega sodi dokument. V primeru, da datuma ne vpišemo sami, program samodejno privzame datum, ki je enak datumu dokumenta. |
V primeru, da želimo knjižiti na konto, ki ga še nimamo v kontnem načrtu, potem to storimo tako, da kliknemo na gumb
, ki nas vrže na stran za vnos novega kontaEnako naredimo, če želimo vnesti novega partnerja, ki ga še nimamo v šifrantu partnerjev s klikom na gumb
Vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb
.
Datoteko s knjižbami pripravljeno v preglednici (Excel, ODT, CSV...) je mogoče uvoziti neposredno na temeljnico tudi brez predhodnega urejanja podatkov.
Podatke je namreč mogoče pripraviti s pomočjo čarovnika, kjer je potrebno določiti preslikavo stolpcev iz datoteke v podatke knjižb na temeljnici. Preslikavo si program zapomni in v kolikor si izvozite iz drugega programa knjižbe vedno v enakem formatu, naslednjič preslikavo le preverite in nadaljujete na naslednji korak.
![]() | Funkcionalnost je namenjena uporabnikom, ki prenašajo podatke iz glavne knjige iz drugih programov v program e-racuni. Ob tem ni potrebno izgubljati časa za preoblikovanje datoteke v ustrezno strukturo za uvoz v program e-racuni! Podatke je mogoče uvoziti iz datotek v formatih Excel, CSV ali ODS. |
V meniju
ustvarimo novo temeljnico (ali odpremo obtstoječo) in izberemo možnost Uvoz knjižb temeljnice iz datoteke/preglednice ter uvozimo datoteko s knjižbami na mestu kjer kaže slika:![]() | ||||
|
![]() | Ker uporabniki v preglednici vodijo podatke v povsem različnih strukturah nam pri samem uvozu podatkov pomaga "čarovnik", ki nas vodi skozi postopek preoblikovanja strukture podatkov v ustrezno strukturo za uvoz v program. |
V nadaljevanju je opisan postopek uvoza podatkov po korakih, kot jih predlaga čarovnik za pripravo ustrezne strukture datoteke:
1. UVOZ DATOTEKE
Izberemo datoteko, ki jo imamo shranjeno na svojem računalniku in jo uvozimo s klikom na
.![]() | ||||
|
![]() | V primeru, da datoteka ni v ustreznemu datotečnem formatu ali pa ta ne vsebuje podatkov nas program na to opozori. Podobno velja tudi v primeru, če je v datoteki več, kot 10.000 vrstic saj je to omejitev pri uvozu podatkov.
|
2. KONTROLA PODATKOV
Ko smo datoteko uvozili sledi kontrola podatkov in ustrezna preslikava podatkov iz posameznih stolpcev iz datoteke v ustrezne podatke za pripravo knjižb na temeljnici. S to preslikavo nedvoumno določimo katere podatke iz datoteke želimo uvoziti na temeljnico in kateri podatek na temeljnici predstavlja podatek v posameznem stolpcu v datoteki.
V tabeli na levi strani so na voljo vsi možni atributi oz. podatki o knjižbah, ki jih lahko uvozimo v program in jih sicer lahko tudi pri ročnem dodajanju knjižb na temeljnico v programu nastavimo.
![]() | ||||
|
Kot je razvidno iz zgornje slike se v naši datoteki v stolpcu A nahaja podatek o datumu obdobja. V tabeli na levi strani tako izberemo atribut obdobje in s klikom na gumb
potrdimo preslikavo podatka v stolpcu A iz datoteke v obdobje, ki se tako prenese v desno tabelo.![]() | ||||
|
Preslikavo podatkov uredimo po vrsti od stolpca A naprej do zadnjega stolpca v datoteki. V levi tabeli tako kliknemo na oz. izberemo prvi podatek, ki ga predstavlja stolpec A v naši datoteki, nato izberemo v levi tabeli podatek, ki ga predstavlja stolpec B v naši datoteki in tako nadaljujemo dokler nimamo v desni tabeli celoten seznam podatkov (stolpcev iz datoteke), ki jih bomo uvozili v program. V kolikor se v datoteki nahaja stolpec s podatkom, ki ga ne bomo uvažali, ker za uvoz knjižb ni pomemben, bomo za vsak tak stolpec v tabeli na levi strani izbrali (preskoči stolpec). To oznako lahko uporabimo večkrat medtem, ko ostale podatke iz leve tabele lahko uporabimo samo enkrat.
![]() | ||||
|
V kolikor smo se pri preslikavi podatka zmotili lahko le to prekličemo tako ,da kliknemo v desni tabeli na oznako podatka, ki je napačno nastavljen in kliknemo na gumb
. V kolikor podatek, ki smo ga odstranili iz desne tabele ni bil zadnji po vrsti, se bo preostalim oznakam podatkov ponastavila oznaka stolpca.Primer: v seznamu preslikav imamo nastavljeno za stolpec A -> Obdobje, B -> Dat. dok. in C -> Zapadlost. Preslikavo stolpca B bomo odstranili oz. povrnili s čimer bo zaporedje preslikanih podatkov A -> Obdobje in B -> Zapadlost
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
Zatem pa lahko na to isto mesto vrinemo drug podatek iz levega stolpca na način, da se na desni strani z miško postavimo na vrstico za katero želimo pozicionirati novi podatek.
Primer: v seznamu preslikav imamo nastavljeno za stolpec A -> Obdobje, B -> Zapadlost. Preslikavo stolpca B bomo dodali oz. povrnili s čimer bo zaporedje preslikanih podatkov A -> Obdobje in B -> Obd. dok in C -> Zapadlost
![]() | ||||
|
![]() | ||||
|
![]() | V kolikor je v datoteki npr. 15 stolpcev in od tega zadnjih 10 nepomembnih, se lahko naredi priprava podatkov za uvoz brez urejanja preslikava teh zadnjih 10 stolpcev. Potrebno je urediti preslikavo le za stolpce s podatki, ki so ključni za pripravo dokumenta ostale pa lahko preskočimo. |
Nadaljujemo na naslednji korak s klikom na gumb
. Kadarkoli pa se lahko tudi vrnemo korak nazaj s klikom na .3. DODATNI PODATKI
Po zaključeni preslikavi je na voljo končno preverjanje, potrditev in dodatne možnosti pred uvozom knjižb temeljnice. S pomočjo čarovnika se uvozi knjižbe na novo ali že obstoječo temeljnico oz. mogoče je pri uvozu istočasno ustvariti nove partnerje, ki se še ne nahajajo v šifrantu partnerjev.
![]() | ||||
|
S klikom na
zaključimo postopek uvoza knjižb temeljnice. V kolikor bi želeli preklicati celoten postopek uvoza izpiskov in zapreti čarovnik brez sprememb, kliknemo na gumb , ki je na voljo na vsakem koraku.
Datoteko s knjižbami iz različnih temeljnic pripravljeno v preglednici (Excel, ODT, CSV...) je mogoče uvoziti v program tudi brez predhodnega urejanja podatkov.
Podatke je namreč mogoče pripraviti s pomočjo čarovnika, kjer je potrebno določiti preslikavo stolpcev iz datoteke v podatke knjižb na posamezni temeljnici. Preslikavo si program zapomni in v kolikor si izvozite iz drugega programa knjižbe vedno v enakem formatu, naslednjič preslikavo le preverite in nadaljujete na naslednji korak.
![]() | Funkcionalnost je namenjena uporabnikom, ki prenašajo podatke iz glavne knjige iz drugih programov v program e-racuni. Ob tem ni potrebno izgubljati časa za preoblikovanje datoteke v ustrezno strukturo za uvoz v program e-racuni! Podatke je mogoče uvoziti iz datotek v formatih Excel, CSV ali ODS. |
V meniju
kliknemo na padajoči izbirni meni na gumbu Nova temeljnica, v katerem najdemo možnost Uvoz temeljnic iz datoteke (Excel, CSV,...)', kot kaže slika:![]() | ||||
|
![]() | Ker uporabniki podatke glavne knjige iz programa iz katerega prehajajo na program e-racuni.com lahko izvozijo v povsem različnih strukturah nam pri samem uvozu podatkov pomaga "čarovnik", ki nas vodi čez postopek preoblikovanja strukture podatkov v ustrezno strukturo za uvoz v program. |
V nadaljevanju je opisan postopek uvoza podatkov po korakih, kot jih predlaga čarovnik za pripravo ustrezne strukture datoteke:
1. UVOZ DATOTEKE
Izberemo datoteko, ki jo imamo shranjeno na svojem računalniku in jo uvozimo s klikom na
.![]() | ||||
|
![]() | V primeru, da datoteka ni v ustreznemu datotečnem formatu ali pa ta ne vsebuje podatkov nas program na to opozori. Podobno velja tudi v primeru, če je v datoteki več, kot 10.000 vrstic saj je to omejitev pri uvozu podatkov. |
2. KONTROLA PODATKOV
Ko smo datoteko uvozili sledi kontrola podatkov in ustrezna preslikava podatkov iz posameznih stolpcev iz datoteke v ustrezne podatke za pripravo knjižb na temeljnici. S to preslikavo nedvoumno določimo katere podatke iz datoteke želimo uvoziti na temeljnico in kateri podatek na temeljnici predstavlja podatek v posameznem stolpcu v datoteki.
V tabeli na levi strani so na voljo vsi možni atributi oz. podatki o knjižbah, ki jih lahko uvozimo v program in jih sicer lahko tudi pri ročnem dodajanju knjižb na temeljnico v programu nastavimo.
Kot je razvidno iz zgornje slike se v naši datoteki v stolpcu A nahaja podatek o datumu obdobja. V tabeli na levi strani tako izberemo atribut obdobje in s klikom na gumb
potrdimo preslikavo podatka v stolpcu A iz datoteke v obdobje, ki se tako prenese v desno tabelo.Preslikavo podatkov uredimo po vrsti od stolpca A naprej do zadnjega stolpca v datoteki. V levi tabeli tako kliknemo na oz. izberemo prvi podatek, ki ga predstavlja stolpec A v naši datoteki, nato izberemo v levi tabeli podatek, ki ga predstavlja stolpec B v naši datoteki in tako nadaljujemo dokler nimamo v desni tabeli celoten seznam podatkov (stolpcev iz datoteke), ki jih bomo uvozili v program. V kolikor se v datoteki nahaja stolpec s podatkom, ki ga ne bomo uvažali, ker za uvoz knjižb ni pomemben, bomo za vsak tak stolpec v tabeli na levi strani izbrali (preskoči stolpec). To oznako lahko uporabimo večkrat medtem, ko ostale podatke iz leve tabele lahko uporabimo samo enkrat.
V kolikor smo se pri preslikavi podatka zmotili lahko le to prekličemo tako ,da kliknemo v desni tabeli na oznako podatka, ki je napačno nastavljen in kliknemo na gumb
. V kolikor podatek, ki smo ga odstranili iz desne tabele ni bil zadnji po vrsti, se bo preostalim oznakam podatkov ponastavila oznaka stolpca.Primer: v seznamu preslikav imamo nastavljeno za stolpec A -> Obdobje, B -> Dat. dok. in C -> Zapadlost. Preslikavo stolpca B bomo odstranili oz. povrnili s čimer bo zaporedje preslikanih podatkov A -> Obdobje in B -> Zapadlost
Zatem pa lahko na to isto mesto vrinemo drug podatek iz levega stolpca na način, da se na desni strani z miško postavimo na vrstico za katero želimo pozicionirati novi podatek.
Primer: v seznamu preslikav imamo nastavljeno za stolpec A -> Obdobje, B -> Zapadlost. Preslikavo stolpca B bomo dodali oz. povrnili s čimer bo zaporedje preslikanih podatkov A -> Obdobje in B -> Obd. dok in C -> Zapadlost
![]() | V kolikor je v datoteki npr. 15 stolpcev in od tega zadnjih 10 nepomembnih, se lahko naredi priprava podatkov za uvoz brez urejanja preslikava teh zadnjih 10 stolpcev. Potrebno je urediti preslikavo le za stolpce s podatki, ki so ključni za pripravo dokumenta ostale pa lahko preskočimo. |
Nadaljujemo na naslednji korak s klikom na gumb
. Kadarkoli pa se lahko tudi vrnemo korak nazaj s klikom na .3. DODATNI PODATKI
Po zaključeni preslikavi je na voljo končno preverjanje, potrditev in dodatne možnosti pred uvozom knjižb temeljnice. S pomočjo čarovnika se uvozi knjižbe na novo ali že obstoječo temeljnico oz. mogoče je pri uvozu istočasno ustvariti nove partnerje, ki se še ne nahajajo v šifrantu partnerjev.
S klikom na
zaključimo postopek uvoza knjižb temeljnice. V kolikor bi želeli preklicati celoten postopek uvoza izpiskov in zapreti čarovnik brez sprememb, kliknemo na gumb , ki je na voljo na vsakem koraku.
Podatke na temeljnici lahko spreminjamo le v primeru, ko je temeljnica odprta. S klikom na gumb
v orodni vrstici na vrhu maske se nam odpre maska za spreminjanje podatkov na temeljnici:![]() | ||||
|
Poslovno leto | Izberemo poslovno leto v katerega želimo shraniti temeljnico. vnos podatka je obvezen. |
Št. temeljnice | Vpišemo zaporedno številko temetljnice. Vnos podatka je obvezen. |
Tip | Izberemo tip temeljnice. |
Vrsta tem. | Izberemo poljubno vrsto temeljnice, v primeru, da smo jih predhodno vnesli v šifrant vrst temeljnic]. |
Datum knj. | Vnesemo datum knjiženja. Vnos podatka je obvezen. |
Datum obd. | Vnesemo datum obdobja. Vnos podatka je obvezen. |
vse knjižbe z istim datumom obdobja | Odkljukamo v kolikor želimo, da vse knjižbe na temeljnici dobijo isti datum obdobja. |
Opombe | Vnesemo poljubne opombe. |
Po spremembah, ki smo jih vnesli, to potrdimo s klikom na gumb
Program omogoča, da spreminjamo samo odprte temeljnice. Dokler je temeljnica odprta to pomeni, da gre za delovno verzijo dokumenta na katerega dodajamo knjižbe. Odprta temeljnica torej ni nujno tudi usklajena zato bi pri izpisu bilance lahko prišlo do napačnega izpisa.
Ko zaključimo z vnosom temeljnice in je le-ta tudi usklajena lahko kliknemo na gumb za zapiranje temeljnice ter s tem zaključimo knjiženje.
Na kratko:
Temeljnico lahko ponovno odpremo kar v maski za Pregled in iskanje temeljnic in sicer le tiste, pri katerih ni rumenega kvadratka. Na spodnji sliki vidimo zaprte in odprte temeljnice:
![]() | ||||
|
S klikom na pri zaprti temeljnici, se nam pokaže naslednje sporočilo, ki nam ponudi tri različne opcije. Za brisanje kliknemo na gumb ki ga vidimo na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Po kliku na ta gumb, se pred to temeljnico prikaže spet kvadratek rumene barve, ki nam označuje, da je temeljnica odprta. To lahko vidimo, če primerjamo spodnjo sliko z zgornjo:
![]() | ||||
|
Sedaj lahko temeljnico spreminjamo.
S klikom na na skrajni desni v maski za Pregled in iskanje temeljnic, nas program vpraša kaj želimo narediti s temeljnico. Za stornacijo knjižb kliknemo na gumb ki ga vidimo na spodnji sliki:
![]() | ||||
|
Po kliku na gumb
se nam odpre maska za izdelavo nove temeljnice, ki izgleda takole:![]() | ||||
|
Izdelavo temeljnice potrdimo s klikom na gumb
.![]() | Ne smemo pozabiti shraniti nove storno temeljnice. |
Ko avtomatsko knjižimo dokumente na temeljnico nam program vedno izdela delovno temeljnico s čimbolj podrobnimi knjižbami. Program bo za vsako postavko na vhodnem dokumentu (račun, potni nalog, ipd.) ustvaril eno knjižbo v glavni knjigi.
Še posebej pri prenosu temeljnic v druge informacijske sisteme se večkrat pojavi potreba po manj podrobnem knjiženju dokumentov (brez nepotrebne analitike). V tem primeru uporabimo funkcijo za združevanje knjižb s katero lahko vse knjižbe za določen konto nadomestimo s samo eno zbirno knjižbo.
![]() | ||||
|
Funkcijo za združevanje knjižb lahko izberemo s klikom na gumb kot to prikazuje zgornja slika.
![]() | Funkcija za združevanje knjižb je dostopna samo takrat, ko delamo na odprti temeljnici. Na zaprtih temeljnicah uporaba te funkcije ni možna zato je potrebno temeljnico ponovno odpreti. |
Po kliku na
se prikaže obrazec s parametri združevanje knjižb:![]() | ||||
|
V zgornjem delu obrazca so našteti vsi konti za katere obstaja več knjižb, ki so kandidati za združevanje in zbirno knjiženje. S klikom na označimo, da želimo združevati knjižbe za dotični konto.
Program lahko knjižbe združuje na več načinov. Pred združevanjem knjižb tako nastavimo še naslednjem parametre:
![]() | Označimo to opcijo, če želimo ohraniti analitiko pa partnerjih. Program bo tako združeval le tiste knjižbe, ki so knjižene na istega partnerja. Če ne želimo analitike po partnerjih, potem odznačimo to opcijo. |
![]() | Označimo to opcijo, če želimo ohraniti analitiko pa stroškovnih mestih. Program bo tako združeval le tiste knjižbe, ki so knjižene na isto stroškovno mesto. Če ne potrebujemo analitike po stroškovnih mestih, potem to opcijo odznačimo. |
![]() | Odznačimo to opcijo, če ne želimo, da se združujejo knjižbe na debetni strani. |
![]() | Odznačimo to opcijo, če ne želimo, da se združujejo knjižbe na kreditni strani. |
Po kliku na gumb
se bo prikazala temeljnica, kjer bodo knjižbe , ki ustrezajo podanim parametrom nadomeščene z zbirnimi knjižbami.
Pred izdelavo letne bilance ob zaključku poslovnega leta ali pred izdelavo vmesnih bilanc je potrebno zapreti konte razredov 4 in 7. V ta namen uporabimo funkcijo za zapiranje konta oz. razredov kontov.
Funkcija je dostopna na sami zaključni temeljnici, ki jo kreiramo tako, da na seznamu temeljnic [1] kliknemo na gumb
in pri vnosu izberemo ustrezni tip temeljnice zaključni račun:![]() | ||||
|
Ko smo potrdili vnos podatkov s klikom na gumb
se bo kreirala prazna temeljnica na kateri izberemo funkcijo za zapiranje razreda kontov za zaključni račun v meniju![]() | ||||
|
Po kliku na opcijo v meniju se prikaže vnosna maska s parametri zapiranja kontov.
![]() |
Pomen posameznih vnosnih polj je naslednji:
Konto/-i | Vnesemo številko ali številke kontov, ki jih želimo zapirati. Npr. za zapiranje vseh kontov razreda 4 in 7 vnesemo kar 4*,7*. |
Saldo na datum | Vnesemo datum na katerega zapiramo konte. Pri izdelavi letne bilance vnesemo končni datum poslovnega leta npr. 31.12.2020. |
Obdobje v katero se knjiži | Vnesemo datum za obdobje od katerega se knjiži. |
![]() | V primeru, da kliknete na to opcijo potem program pri izračunu salda ne bo upošteval morebitnih delovnih in odprtih temeljnic. |
![]() | Po kliku na to opcijo bo program salde računaln po partnerjih ter bo za vsak posamezni konto knjižil protiknjižbe ločeno po partnerjih. |
![]() | Po kliku na to opcijo bo program salde računal po stroškovnih mestih ter bo za vsak posamezni konto knjižil protiknjižbe ločeno po stroškovnih mestih. |
![]() | Program omogoča tudi, da istočasno zapirate konte po partnerjih in stroškovnih mestih. |
Potem, ko ste zaprli konte razreda 4 in 7 lahko nadaljujete s prenosom na konte poslovnega izida ter z izdelavo bilance po vnaprej pripravljeni predlogi.
Ko smo na strani Pregled in iskanje temeljnic [1] vnesli kriterije iskanja, nam računalnik izpiše temeljnice, ki ustrezajo vnešenim kriterijem.
Med prikazanimi temeljnicami izberemo tisto, ki jo želimo spremeniti in sicer tako, da kliknemo na njo.
Spreminjanje zaprtih temeljnic ni mogoče! Če želite zaprto temeljnico spremeniti jo morate ponovno odpreti, kar je opisano v podpoglavju Prikaz in urejanje temeljnic [2]
Ko smo kliknili na željeno temeljnico, se nam le ta odpre in prikažejo se nam vse knjižbe, ki so na tej temeljnici. Odkljukamo vse knjižbe, ki jih želimo prenesti na drugo temeljnico.
Ko smo odkljukali vse željene knjižbe, ki jih želimo prenesti na drugo temeljnico, izberemo v meniju z dodatnimi možnostmi možnost
, kot kaže spodnja slika:![]() | ||||
|
Odpre se nam nova maska, kjer lahko izbiramo med dvema možnostima in sicer:
Za potrditev katere izmed obeh možnosti kliknemo na Izberi>>To je lepo vidno tudi na sliki :
![]() | ||||
|
Če izberemo prvo možnost, se pravi novo temeljnico se avtomatsko ustvari nova še ne obstoječa temeljnica s svojo številko, ki ji je avtomatsko dodeljena. Na to temeljnico pa se prenesejo vse pred tem izbrane knjižbe.
V nasprotnem primeru, če ste izbrali drugo možnost, pa se bodo vse izbrane knjižbe prenesle na izbrano, že obstoječo odprto temeljnico.
Na strani Pregled in iskanje temeljnic [1] imamo na voljo Več: kjer lahko izberemo možnost Masovno zapiranje temeljnic, kar nam lepo kaže spodnja slika.
![]() | ||||
|
Ko izberemo to možnost se nam prikaže seznam vseh odprtih in usklajenih temeljnic, ki jih lahko zapremo.
![]() | Vse temeljnice na tem seznamu so na začetku označene na desni strani s kljukico, kar pomeni, da bomo s klikom na gumb zaprli prav vse na tem seznamu! |
To storimo tako, da na desni strani odkljukamo vsako temeljnico, ki jo želimo zapreti, posebej.
![]() | ||||
|
![]() | Če bi potem ko smo vse temeljnice odznačili radi vseeno označili vse temeljnice na seznamu, to storimo s klikom na gumb |
Ko smo označili vse tiste temeljnice, ki jih želimo zapreti kliknemo na gumb
in vse izbrane temeljnice se bodo zaprle, ter prenesle v glavno knjigo.---