Prva stran 
Nazaj 
Naprej 
Novosti 
 
Natisni stranNatisni stran  
Strokovna literatura, č...  >  DDV  >  Izdajanje računov po 1....

Izdajanje računov po 1. maju 2004

Finance, 11.3.2004 http://www.finance-on.net/show.php?id=69000

Novela zakona o davku na dodano vrednost je prinesla spremembe tudi pri izdajanju računov. Opozorili bomo na spremembe pri izdaji računa za predplačilo, prejeto od fizične osebe, na roke izdaje računa, vrste računov in njihovo vsebino.

Davčni zavezanci moramo izdati račun za vsak opravljen promet blaga ali storitev ter za predplačila, prejeta pred opravljenim prometom blaga oziroma storitev, od davčnih zavezancev in pravnih oseb, ki niso davčni zavezanci.

Račun za predplačilo

Tukaj zasledimo prvo spremembo: če prejmemo predplačilo od fizične osebe, ki ni davčni zavezanec, ni treba izdajati računa za predplačilo.

Rok za izdajo računa

Zakon ne predpisuje roka za izdajo računa, saj smo davčni zavezanci spodbujeni k izdaji z določilom o nastanku davčne obveznosti. Nihče si ne želi izkazovati davčne obveznosti in plačevati davka na dodano vrednost v proračun, ne da bi izdal račun in s tem terjal svojega kupca, da mu poravna dobavo blaga oziroma storitev skupaj z davkom na dodano vrednost.

Komu izdamo račun?

Zakon omogoča izdajo dveh različnih tipov računov, odvisno od tega, komu jih davčni zavezanci izdajamo:

Vsebina računa

Računi, izdani davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, bodo morali vsebovati:

  1. datum izdaje;
  2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
  3. identifikacijsko številko za DDV, pod katero davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali storitev: to bo naša zdajšnja davčna številka, ki ji bo dodana predpona SI, tako da bo imela obliko SI99999999, ki nam jo bo davčni organ izdal po uradni dolžnosti do 1. maja 2004, napovedujejo pa, da bodo izdane v začetku aprila. S to davčno številko bomo nastopali tako v domačih transakcijah kot tudi v tistih z drugimi državami članicami;
  4. identifikacijsko številko za DDV naročnika oziroma kupca, če je naročnik oziroma kupec plačnik DDV za nabavljeno blago oziroma storitve ali če mu je dobavljeno blago v skladu s členom 31 a ZDDV: po zakonski določbi je treba davčno številko naročnika oziroma kupca navajati le, če nanj prevalimo davčno breme. Na primer če slovenski davčni zavezanec zaračunava svojemu kupcu dobavo blaga oziroma storitev, ki je obdavčena s slovenskim DDV, in na izdanem računu ta DDV obračuna, identifikacijske številke za DDV kupca oziroma naročnika na računu ni treba navajati. Identifikacijsko številko za DDV pa je treba navesti na primer takrat, ko opravimo dobavo blaga znotraj Skupnosti, ko mora pridobitelj blaga obračunati DDV v državi članici pridobitve blaga, ali pa takrat, ko opravimo svetovalne storitve (ali katerekoli druge storitve iz tretjega odstavka 17. člena) naročniku, davčnemu zavezancu, ki nima sedeža (ali stalne poslovne enote, za katero je storitev opravljena) v Sloveniji. Zapisano preprosteje, identifikacijsko številko za DDV je treba navajati takrat, kadar nismo plačniki DDV;
  5. ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega naročnika: ni več treba navajati našega popolnega imena in naslova ter imena in naslova našega naročnika. Ne bomo se več spraševali, ali smemo odbijati DDV, izkazan na računih, ki imajo napačno navedeno ime našega podjetja, ali kaj naj naredimo v tistem prehodnem obdobju, ko preselimo sedež svoje družbe na novo lokacijo in naših dobaviteljev ne moremo pravočasno obvestiti o novem naslovu;
  6. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;
  7. datum opravljene dobave blaga oziroma datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana oziroma datum prejetega predplačila, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa: določilo o navajanju datuma prejema predplačila, ki smo ga doslej imeli v pravilniku o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju pravilnik), je zdaj prestavljeno v zakon, vsebinskih sprememb pa ne prinaša, z izjemo tega, da moramo zdaj navajati tako datum izdaje računa kot tudi datum prejema predplačila, po 1. maju pa ne več, če sta ta datuma enaka;
  8. davčno osnovo, od katere se obračunava DDV po posamezni stopnji ali na katero se nanaša posamezna oprostitev, ceno na enoto blaga ali storitve brez DDV in kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto;
  9. uporabljeno stopnjo DDV;
  10. znesek DDV, razen če je z zakonom o davku na dodano vrednost ali pravilnikom določeno drugače.

Poleg zgornjih določb bo moral račun, izdan davčnemu zavezancu, vsebovati še:

Če izdajamo račun osebi, ki ji ni treba izdati računa po 34. členu, moramo na računu navesti naslednje podatke:

  1. datum izdaje,
  2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa,
  3. identifikacijsko številko za DDV, pod katero davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali storitev,
  4. ime in naslov davčnega zavezanca,
  5. prodajno vrednost blaga z vključenim DDV (če opravimo promet po različnih davčnih stopnjah, je treba prodajno vrednost ločiti po teh stopnjah) ter
  6. znesek vračunanega DDV (prav tako po različnih stopnjah, če opravimo promet, ki je obdavčen z različnimi stopnjami).

In seveda, če smo opravili promet blaga ali storitev, ki je oproščen davka, je treba na računu navesti zakonsko določbo, po kateri je ta promet oproščen.

Račun v tuji valuti

Če izdajamo račun v tuji valuti, pa je na računu obračunan davek na dodano vrednost, ga moramo obvezno izkazati tudi v slovenskih tolarjih.

Račun za različne promete blaga ali storitev

Pravilnik še nekoliko bolj konkretizira določbe o tem, kaj moramo na računu navajati, ko zaračunavamo različne promete blaga ali storitev:

Komu ni treba izdajati računov?

Računov ni treba izdajati:

Ti bodo morali zagotavljati podatke o prodaji s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga bo treba opraviti najmanj enkrat na mesec.

---
Zadnja sprememba 03.03.2005 14:46:51
© E-RAČUNI d.o.o. 2003-2018