Obračun plač in drugih osebnih prejemkov

Modul za obračun plač in drugih osebnih prejemkov omogoča obračun, avtomatsko knjiženje in izplačilo:

V modulu Plače so na voljo tudi:

Dodatna poročila oz. izpisi v povezavi z obračuni plač in ostalih prejemkov so na voljo v meniju |Poročanje |Vsa poročila |Obračun plač in ostalih prejemkov in so opisana v ločenem poglavju Poročila [20]

Program omogoča tudi vodenje evidence prisotnosti [15] na delu, evidence bolniških odsotnosti in evidenco dopustov vključno s funkcionalnostjo za letno odmero dopusta.

Uporaba programa je zelo enostavna saj program vedno vsebuje tekoče podatke o:

Prav tako je modul za obračun osebnih prejemkov povezan z modulom Potni nalogi ter vas opozarja na morebitne obračunane dnevnice [1.24.3.7] v obračunskem mesecu ter za vas avtomatsko izračuna višino bonitete [1.24.3.4] za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene.

 

Obračun prispevkov za lastnika družbe se naredi na enak način kot obračun prispevkov za zasebnike. Navodila najdete na strani Obračun prispevkov za zasebnika? [3.2]

 

1. Obračun plač

Modul za obračun plač omogoča popolnoma avtomatsko izdelavo obračuna plač za poljubno število zaposlenih v podjetju. Uporaba programa je zelo preprosta saj so v programu e-računi že vnaprej vnešeni vsi potrebni mesečni in letni tekoči podatki (povprečne plače, prazniki, nadomestila, ...), ki so potrebni za pravilno izdelavo obračuna.

Obračunavamo lahko plače za zaposlene pri zasebnikih in pravnih osebah, hkrati pa lahko naredimo tudi obračun prispevkov za zasebnika.

Osnovne nastavitve za pravilen obračun plače je evidenca zaposlenih, ki jo vnesemo v kadrovsko evidenco.

Pred izdelavo prvega obračuna plače v meniju |Plače |Obračun plač nam program ponudi možnost avtomatske inicializacije nastavitev postavk za plačilno listo:

  
Potrdimo nastavitve za obračun plače
  
  Slika 1: Potrdimo nastavitve za obračun plače

1. V kolikor izberemo eno izmed naslednjih točk:

Se odločimo za obračun plače, kateri bo v ozadju temeljil na formulah [1.4], saj imamo obračun plače, kjer pride do primera bodisi obračuna raznih dodatkov, obračuna bolniške, ki je refundirana itd.. Formule oz. postavke za izračun lahko kasneje po meri dopolnimo, uredimo in prilagodimo našim potrebam izračunavanja plače.

2. V kolikor izberemo naslednjo točko:

Se odločimo za izdelavo obračunov plač, ki bodo zelo preprosti in bomo imeli bodisi fiksno urno postavko za izračun nadomestila ali fiksno bruto plačo. Kasneje se lahko še vseeno izkaže, da imamo bolj kompleksen obračun plače in lahko še vedno formule, po kateri bi se izračunavala naša plača iz točke 1. uvozimo iz naslednje povezave [1.10].

3. V kolikor izberemo naslednjo točko:

Se odločimo, kadar delamo obračun plače za proračunskega uporabnika, kjer v ozadju obstajajo predpisi kako more plačilna lista izgledati. Podobno kot pri 1. lahko takšno plačilno listo oz. formule v ozdaju posljubno, spremenimo, prilagodimo in dopolnimo, le da smo v temu primeru vezani na predpis v ozadju.

Poglavje "Kako naredimo obračun plač? [1.24]" opisuje korake za izdelavo obračuna plač.

Če v vašem podjetju obračunavate plače v skladu s kolektivnimi pogodbami, ki zahtevajo podrobno razčlenjene plačilne liste s specifičnimi dodatki vam priporočamo, da si preberete tudi navodila za določitev lastnega plačnega sistema [1.3], kjer z uporabo formul [1.4] podobno, kot v Excel-u določite kako naj program izračunava različne osnove in dodatke na plačilni listi.

 

1.1. Osnovne nastavitve podjetja za izdelavo obračuna plač

Preden naredimo obračun plač preverimo osnovne nastavitve podjetja. Poleg osnovnih nastavitev podjetja je potrebno vpisati podatke o zaposlenih ter po določiti postavke za plačilno listo.

1.1.1 Obračun plač in prispevkov za samostojne podjetnike

Za obračun plač in prispevkov za s.p. moramo v meniju |Nastavitve |Nastavitve podjetja |Osnovni podatki podjetja določiti, da ima naše podjetje pravno obliko  tipa s.p..

  
Podjetje je s.p.
  
  Slika 2: Podjetje je s.p.

Prav tako moramo v šifrantu zaposlenih določiti osebo, ki je nosilec s.p. ali nosilec s.p. - pavšalist za popoldanski s.p. Za to osebo se bo naredil obračun prispevkov za zasebnika.

  
Vnos podatkov za nosilca s.p.
  
  Slika 3: Vnos podatkov za nosilca s.p.


1.1.2 Obračun plač za pravne osebe

Obračun plač za pravne osebe se bo izdelal za vse ostale pravne oblike  podjetja, ki niso tipa s.p.

1.1.3 Generiranje plačilnih nalogov

Za izpis plačilnih nalogov ali za izvoz plačilnih nalogov v e-bančništvo je potrebno vnesti transakcijski račun našega podjetja. V primeru obračuna plač za s.p. je potrebno določiti tudi davčno izpostavo podjetja.

Bančni računi  se vpišejo v meniju |Banka |Bančni računi. Davčna izpostava  se vpiše v meniju |Nastavitve |Nastavitve podjetja |Osnovni podatki podjetja.

1.1.4 Avtomatsko knjiženje obračuna plač

Pred avtomatskim knjiženjem obračuna plač preverite nastavitve avtomatskega knjiženja za konte razredov 2 in 4 ter jih po potrebi prilagodite kontnemu načrtu vašega podjetja.

 

1.2. Nastavitve izgleda plačilne liste

Program omogoča izpis plačilne liste po različnih predlogah

Do teh nastavitev oz. do galerije predlog plačilnih list pridemo preko menija |Nastavitve |Nastavitve podjetja |Nastavitve videza dokumentov kjer lahko nato izberemo željeni izgled plačilne liste tako, da kliknemo na eno od oblik izpisa. Privzeto je to naslednja:

plač01012.gif

Vedno kadar v galeriji predlog izberemo drug izgled dokumenta moramo spremembo tudi potrditi, kot razvidno na sliki:

  
Spremembo potrditev izgleda dokumenta moramo potrditi.
  
  Slika 4: Spremembo potrditev izgleda dokumenta moramo potrditi.

Privzeto je v programu nastavljen izpis plačilne "uporabi izgled iz stare verzije programa", na voljo pa je nov izgled plačilne liste v skladu z iniciativo za transparentnost plač Slovenskega poslovnega kluba (SBC) [http://www.sbc.si/2020/09/30/novi-placni-izpiski-za-transparentnost-plac/], ki sledi smernicam SBC.

Na tem izpisu je bolj transparentno prikazano koliko plača delodajalec in koliko od tega dobi delavec ter koliko gre za davke in prispevke.

Primer izpisa transparentne plačilne liste, ki je vključena kot "izgled po smernicah SBC" je na strani Primer plačilne liste po smernicah SBC [1.2.1]

Transparentna plačilna lista bolj razdelano prikaže določene podatke (modro označeni točka 1 in 2 na zgornji sliki):

  1. Ključni podatki: Ključni podatki na vrhu plačilne liste jasno prikazujejo koliko je podjetje izplačalo za plačo zaposlenega v celoti (z vsemi prispevki in davki, brez povračila za prehrano in prevoza) oziroma kolikšen znesek je zaposleni dejansko zaslužil.
  2. Prispevki: Zaposlenemu bolj pregledno pokažemo razliko med celotnim zneskom plače in izplačano neto plačo na osebnem računu.

Ob tem posebej izpostavimo dve ključni postavki pri prispevkih in sicer:

  • Koliko zaposleni skupaj odšteje za svojo bodočo pokojnino.
  • Koliko zaposleni skupaj odšteje za zdravstvo oziroma potencialno zdravljenje.

V kolikor nam tako podrobna plačilna lista ne ustreza in bi želeli bolj splošen izpis brez vseh teh podrobnosti si v nastavitvah videza dokumentov nastavimo izgled po nastavitvah izgled po smernicah SBC.

Primer izgleda plačilne liste "uporabi izgled iz stare verzije programa" za primerjavo:

  

 

1.2.1. Primer plačilne liste po smernicah SBC

V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov so začeli z akcijo – s preglednimi plačnimi izpiski. Cilja sta dva:

1.2.1.1 Kaj podjetju in zaposlenemu transparentna plačilna sploh pomeni?

Še pred pregledom vsebine plačilne, imamo že v začetku na voljo pregled ključnih podatkov, ki so pomembni tako za nas, podjetje, kot tudi za zaposlene in si lažje predstavljamo kolikšen del bruto plače namenimo za prispevke in zakonske obdavčitve, koliko za pokojnino in kakšna je nato neto plača s povračili, ki je nakazana na osebni bančni račun zaposlenega.

02transparentPayrollNEW002.gif

Primer izpisa transparentne plačilne liste, ki je vključena kot "izgled po smernicah SBC":

02transparentPayrollNEW03.gif

1.2.1.2 Kje si lahko vključimo izpis plačine liste po smernicah SBC?

V meniju |Nastavitve |Nastavitve podjetja |Nastavitve videza dokumentov si lahko za izpis plačilnih list izberemo bolj transparenten izgled, tako, da v galeriji predlog izbiramo "Izgled po smernicah SBC":

02transparentPayrollNEW1.gif

 

1.3. Nastavitve za plačilno listo in za izračun osnov za bruto plačo z dodatki

Vsako podjetje obračunava plače na drugačen način. Nekatere posebnosti obračuna plač so specifične za določeno panogo oz. so predpisane s kolektivnimi pogodbami, spet druge pa so interna odločitev podjetja ter določajo način nagrajevanja in stimulacije zaposlenih.

Program omogoča prilagoditev izračuna bruto plače ter izpisa plačilne liste [1.24.6.13] na podlagi neomejenega števila parametrov [1.4] ter uporabo formul za izračun zneskov. Delovanje izračuna plačilne liste je tako podobno delovanju računalniških preglednic (kot je npr. program MS Excel).

1.3.1 Kako določimo vrstice in formule za plačilno listo?

Plačilno listo določimo v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna. Če še nismo opravili nobenih nastavitev se nam prikaže sledeča stran:

  
Vnos postavk za plačilno listo
  
  Slika 6: Vnos postavk za plačilno listo

Ko kliknemo na gumb Dodajanje postavke obračuna plač se nam prikaže naslednja vnosna maska:

  
Vnos postavke za plačilno listo
  
  Slika 7: Vnos postavke za plačilno listo

Posamezni parametri postavke imajo sledeči pomeni:

Vrsta izplačila/osnove

Določimo vrsto osnove oz. izplačila. Ta podatek se uporablja za izpise, kjer je potrebno ugotoviti zneske bruto plače za posamezne namene. V vnosnem polju lahko izbiramo med:

  
 Izpiši na plačilni listi Označimo, če želimo, da se vrstica izpiše na plačilni listi. Pri vmesnih izračunih običajno ne želimo, da se izpišejo na plačilni listi.
Status postavkeIzberemo kakšne status naj ima postavka
Stroškovno mestoIzberemo stroškovno mesto.
Oznaka vrsticeVpišemo poljubno oznako vrstice, ki na omogoča, da se na ta znesek sklicujemo v formulah drugih postavk.
Opis vrstice na plačilni listiOpis vrstice tako, kot naj se izpiše na plačilni listi.
Opis postavke v tujem jezikuČe želimo izpis plačilne liste v tujem jeziku, vpišemo v to polje željeni prevod postavke v željenem tujem jeziku
Formula za izračun zneskaFormula za izračun zneska. V formuli lahko uporabljate spremenljivke [1.4], ki predstavljajo matične podatke o zaposlenem ter druge vnose na obračunu plač. Pri vnosu formul za izračun plače veljajo enaka sintaktična pravila, kot pri vnosu formul za bilance.
Zaokroževanje vmesnega zneskaIzberemo natančnost zaokroževanja vmesnega zneska t.j. rezultata, ki se izračuna iz vnešene formule. Če pustimo izbiro prazno, se vmesni rezultat ovrednotenja formule zaokrožuje enako, kot je to določeno pri osnovnih podatkih obračuna plače [1.24.1].
Formula za izračun vred. parametraČe želimo, da se na plačilni listi izpiše npr. število ur ali odstotek z določeno vrstico plačilne liste, potem tukaj vnesemo formulo za izračun vrednosti števila ur. Kot je iz primera razvidno se bo na plačilni listi [1.24.6.13] pri vrstici REDNO DELO izpisalo število ur za redno delo z enoto mere ure in brez decimalnih mest. Spisek možnih parametrov najdete tukaj [1.4].
Enota mere za vrednost parametraVpišemo enoto mere za parameter na plačilni listi (npr. ure, odstotek, ...).
Št. dec. mest za izpis vred. parametraIzberemo na koliko decimalnih mest naj se na plačilni listi izpiše vrednost parametra.

1.3.2 Primer plačilne liste

Naslednja slika prikazuje primer za plačilno listo:

  
Primer plačilne liste
  
  Slika 9: Primer plačilne liste

Datoteke z osnovnimi postavkami in več vrst boleznin za plačilno listo so na voljo tukaj [1.10]

V primeru, ko želimo pri izračunu plače uporabiti poseben parameter, ki se ne vodi pri podatkih o zaposlenemu lahko v formulo dodamo posebno spremenljivko Param , za katero bo program pri vsakem obračunu plač dodal posebno vnosno polje za vpis vrednosti parametra.

Najpogosteje se to uporablja pri dodatkih za delovno uspešnost, ki se določajo za vsak mesec posebej.

Če izračunavamo znesek bruto plače iz vnaprej danega neto zneska plače [1.24.3.3.2], moramo v vsaj eni vrstici plačilne liste uporabiti posebno spremenljivko Param .

S spreminjanjem parametra - spremenljivke Param  - bo program lahko numerično izračunal bruto plačo za dani neto znesek [1.24.3.3.2].

Če želimo imeti za bolniško več postavk je to opisano tukaj [1.7]

Kako kreiramo oz. nastavimo postavko za obračun čakanja na delo je opisano tukaj [1.17]

 

1.4. Formule za izračun bruto zneskov za obračun plač

Pri vnosu formul za izračun bruto zneskov za obračun plač veljajo enaka sintaktična pravila, kot pri vnosu formul za bilance. Dodatno lahko pri vnosu formul za izračun plač uporabimo poseben spremenljivke, katerih vrednost je odvisna od obračunskega meseca, od drugih postavk v obračunu ter od podatkov vpisanih pri zaposlenemu. Te spremenljivke so opisane v nadaljevanju.

1.4.1 Spremenljivke pri vnosu formul za izračun plač

Pri vnosu formul za izračun posameznih postavk plačilne liste lahko uporabimo spremenljivke, ki so naštete v nadaljevanju. Spremenljivke so grupirane glede na to od kod se črpajo vrednosti spremenljivk.

V kolikor bi želeli pripraviti postavko obračuna plače v katero bi lahko vnesli poljuben znesek ali število ur je potrebno v formuli uporabiti samo formulo #Param#

Če bi želeli posamezno postavko nastaviti tako, da se bo ta upoštevala pri obračunu le, ko to želimo, je to mogoče urediti s parametrom #BoolParam#, ki nam potem pri vnosu podatkov za postavko ponudi tudi možnost to postavko obkljukati. Če postavke ne obkljukamo potem se znesek te postavke ne bo izračunal in tudi ne upošteval na plačilni listi

 

1.5. Uvoz obračunskih podatkov za pripravo obračuna plače s pomočjo čarovnika

Poleg ročnega vnosa podatkov v obračun plače lahko vse podatke za obračun plače tudi uvozimo na sam obračun plače iz Excel preglednice. V kolikor vodimo število ur, število dni za obračun malice in potnih stroškov ter ostale podatke v preglednici tabelaričnega formata ali morebiti v drugi aplikaciji iz katere se lahko preglednica izvozi, je mogoče podatke uvoziti za obračun plače.

Funkcija je koristna predvsem za računovodske servise, ki od svojih strank prejmejo podatke o obračunskih podatkih za plačo (ure, povračila, boninene...) v tabelaričnem formatu in ga želijo uporabiti za obračun plače.

Na ta način lahko vsak mesec zelo hitro pripravimo obračun plače v programu e-racuni.com na podlagi uvoženih podatkov iz druge aplikacije oz. programa.

V meniju |Plače |Obračun plač lahko v samem obračunu plače za določen mesec v spustnem meniju na gumbu Izmenjava podatkov izberemo funkcijo Uvoz evidence ur iz preglednice (Excel, CSV,...) in uvozimo datoteko z obračunskimi podatki za pripravo obračuna plače (ure v vrhu obračuna, št. ur po postavkah, št. dni za obračun malice in povračil itd.)

  
Izbira možnosti
  
  Slika 10: Izbira možnosti

Ker uporabniki v preglednici vodijo podatke v povsem različnih strukturah nam pri samem uvozu podatkov pomaga "čarovnik", ki nas vodi čez postopek preoblikovanja strukture podatkov v ustrezno strukturo za uvoz v program.

V nadaljevanju je opisan postopek uvoza podatkov po korakih, kot jih predlaga čarovnik za pripravo ustrezne strukture datoteke:

1. IZBIRA IN UVOZ DATOTEKE

Izberemo datoteko, ki jo imamo shranjeno na svojem računalniku in jo uvozimo s klikom na Naprej.

  
Izbira datoteke za uvoz obračunskih podatkov
  
  Slika 11: Izbira datoteke za uvoz obračunskih podatkov

V primeru, da datoteka ni v ustreznemu datotečnem formatu ali pa ta ne vsebuje podatkov nas program na to opozori. Podobno velja tudi v primeru, če je v datoteki več, kot 10.000 vrstic saj je to omejitev pri uvozu podatkov.

  
Datoteka ni v ustreznem datotečnem formatu ali ne vsebuje podatkov
  
  Slika 12: Datoteka ni v ustreznem datotečnem formatu ali ne vsebuje podatkov

2. KONTROLA PODATKOV

Ko smo datoteko uvozili sledi kontrola podatkov in ustrezna preslikava podatkov iz posameznih stolpcev iz datoteke v ustrezne podatke za pripravo računov. S to preslikavo nedvoumno določimo katere podatke iz datoteke želimo uvoziti na osnutek računa in kateri podatek na računu predstavlja podatek v posameznem stolpcu v datoteki.

V tabeli na levi strani so na voljo vsi možni atributi oz. podatki obračuna plače, ki jih lahko uvozimo v program in jih sicer lahko tudi pri ročnem kreiranju računa v programu nastavimo.

  
Preslikava podatkov iz datoteke
  
  Slika 13: Preslikava podatkov iz datoteke

Kot je razvidno iz zgornje slike se v naši datoteki v stolpcu A nahaja podatek o davčni številki zaposlenega. V tabeli na levi strani tako izberemo atribut davčna številka in s klikom na gumb >> potrdimo preslikavo podatka v stolpcu A iz datoteke v davčno številko, ki se tako prenese v desno tabelo.

  
Podatek iz stolpca A v preglednici smo preslikali v podatek davčna številka
  
  Slika 14: Podatek iz stolpca A v preglednici smo preslikali v podatek davčna številka

Preslikavo podatkov uredimo po vrsti od stolpca A naprej do zadnjega stolpca v datoteki. V levi tabeli tako kliknemo na oz. izberemo prvi podatek, ki ga predstavlja stolpec A v naši datoteki, nato izberemo v levi tabeli podatek, ki ga predstavlja stolpec B v naši datoteki in tako nadaljujemo dokler nimamo v desni tabeli celoten seznam podatkov (stolpcev iz datoteke), ki jih bomo uvozili v program. V kolikor se v datoteki nahaja stolpec s podatkom, ki ga ne bomo uvažali, ker za pripravo obračuna plač ni pomemben, bomo za vsak tak stolpec v tabeli na levi strani izbrali (preskoči stolpec). To oznako lahko uporabimo večkrat medtem, ko ostale podatke iz leve tabele lahko uporabimo samo enkrat.

  
Uvoz obračunskih podatkov
  
  Slika 15: Uvoz obračunskih podatkov

V kolikor smo se pri preslikavi podatka zmotili lahko le to prekličemo tako ,da kliknemo v desni tabeli na oznako podatka, ki je napačno nastavljen in kliknemo na gumb <<. V kolikor podatek, ki smo ga odstranili iz desne tabele ni bil zadnji po vrsti, se bo preostalim oznakam podatkov ponastavila oznaka stolpca.

Primer: v seznamu preslikav imamo nastavljeno za stolpec A -> davčno številko, B -> (preskoči podatek) in C -> ime in priimek. Preslikavo stolpca B bomo odstranili oz. povrnili s čimer bo zaporedje preslikanih podatkov A -> davčna številka in B -> ime in priimek, kot kaže slika zgoraj

V kolikor je v datoteki npr. 15 stolpcev in od tega zadnjih 10 nepomembnih, se lahko naredi priprava podatkov za uvoz brez urejanja preslikave teh zadnjih 10 stolpcev. Potrebno je urediti preslikavo le za stolpce s podatki, ki so ključni za pripravo dokumenta ostale pa lahko preskočimo.

Na naslednji korak nadaljujemo s klikom na gumb Naprej, kadarkoli pa se lahko tudi vrnemo korak nazaj s klikom na gumb Nazaj.

3. PREGLED IN POTRDITEV

V naslednjem koraku nam program ponudi možnost preverjanja podatkov in označitve dodatnih možnosti (v kolikor to seveda želimo). Na vpogled imamo tudi možnost "Prikaži podatke" kjer vidimo kateri točno podatki so stvar preverjanja.

  
Preverjanje podatkov in potrditev
  
  Slika 16: Preverjanje podatkov in potrditev

V kolikor bi želeli preklicati celoten postopek uvoza računov in zapreti čarovnik brez sprememb, kliknemo na gumb Prekliči, ki je na voljo na vsakem koraku.

4. POVZETEK UVOZA

V zadnjem koraku nam program prikaže rezultat uvoza, kjer je povzeto koliko zaposlenih se bo na podlagi uvoza na novo dodalo v obračun in koliko se jih bo posodobilo.

  
Povzetek uvoza
  
  Slika 17: Povzetek uvoza

V kolikor bi želeli preklicati celoten postopek uvoza in zapreti čarovnik brez sprememb, kliknemo na gumb Prekliči, ki je na voljo na vsakem koraku.

 

1.6. Kako uvozimo formule za plačilno listo iz drugega podjetja?

Program omogoča izvoz formul za plačilno listo v datoteko XML ter uvoz formul za plačilno listo iz datoteke XML ali direktno iz drugega podjetja (na voljo samo za računovodske servise). Opcija za uvoz formul za plačilno listo je na voljo v orodni vrstici v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna ter direktno s klikom na gumb v primeru, ko je plačilna lista še prazna [1.3].

  
Meni za izmenjavo podatkov v orodni vrstici
  
  Slika 18: Meni za izmenjavo podatkov v orodni vrstici

S klikom na opcijo za uvoz podatkov se nam prikaže naslednja stran:

  
Uvoz formul za plačilno listo
  
  Slika 19: Uvoz formul za plačilno listo

Pred uvozom formul za plačilne liste določimo:

Ko nastavimo parametre uvoza plačilne liste kliknemo na gumb Uvozi podatke za uvoz podatkov za plačilno listo.

 

1.7. Nastavitev več postavk za bolniško

Za bolniško in bolniško nad 30 dni lahko definiramo več postavk(bolniška 100%, boniška 90%,...). Za vsako vrsto bolniške rabimo v tem primeru 2 postavki. V prvi postavko bomo vpisali ure v drugi pa bomo potem izračunali znesek urne postavke za bolniško krat vpisane ure. Spodaj je s slikicami nazorno prikazano nastavitev postavk.

  
Nastavitev postavke za vnos ur pri bolezninah
  
  Slika 20: Nastavitev postavke za vnos ur pri bolezninah

Pri vrsti izplačila moramo izbrati stevilo ur za izbran tip parametra. Ko smo izbrali to vrsto izplačila se nam spodaj doda kolona za izbiro tipa parametra. Tukaj lahko izbiiramo ali je navadna bolniška ali bolniška nad 30 dni. Nato vnesemo oznako in opis vrstice, kot formulo pa vpišemo #Param#, ker bomo tukaj vpisali število ur.

Nato naredimo postavko za izračun zneska bolniške.

  
Nastavitev postavke za znesek boleznin
  
  Slika 21: Nastavitev postavke za znesek boleznin

Pri nastavitvi postavke za znesek boleznine moramo kot vrsto izplačila izbrati ali gre za bolniško ali bolniško nad 30 dni. V formuli pa se sklicujemo na prej narejeno spremenljivko za število ur katero pomnožimo z urno postavko in procentom.

V primeru, ki je narejen dobimo postavko za bolniško 80% nadomestilo. Na podoben način naredimo še za 100,90,70,...% s tem, da pri formuli pomnožimo s faktorjem 0.9, 0.7, itd..... Enako naredimo tudi za bolniško nad 30 dni, s tem da v posatvki za vnos ur izberemo tip parametra bolniška nad 30 dni

Seštevek ur vpisanih v teh spremenljivkah se morajo ujemati z urami vpisanimi zgoraj pri obračunu plač sicer program javi, da se ure ne ujemajo.

Datoteke z osnovnimi postavkami in več vrst boleznin za plačilno listo so na voljo tukaj [1.10]

 

1.8. Nastavitev postavke za krvodajalsko akcijo

Za krvodajalstvo je potrebno obračunati zaposlenemu 100% refundirani znesek. Enako, kot za vse ure kadar gre za refundacijo, le te vnesemo v polje za vnos ur za bolniško nad 30 dni.

V kolikor imamo več postavk za obračun različnih vrst boleznine nad 30 dni je za krvodajalsko akcijo potrebno dodati dve novi postavki. V prvo postavko bomo vpisali ure, v drugi pa bomo izračunali znesek same postavke. V ta namen je v nadaljevanju s slikami nazorno prikazana nastavitev postavk.

  
Nastavitev postavke za vnos ur v primeru krvodajalske akcije
  
  Slika 22: Nastavitev postavke za vnos ur v primeru krvodajalske akcije

Pri vrsti izplačila moramo izbrati število ur za izbran tip parametra. Ko smo izbrali to vrsto izplačila se nam spodaj doda možnost za izbiro tipa parametra, kjer izberemo možnost bolniška nad 30 dni. Nato vnesemo oznako in opis vrstice, kot formulo pa vpišemo #Param#, kar nam kreiralo prazno polje za vnos števila ur v samo postavko na obračunu plače.

Nato kreiramo novo postavko za izračun zneska nadomestila za krvodajalstvo.

  
Nastavitev postavke za izračun zneska nadomestila krvodajalske akcije
  
  Slika 23: Nastavitev postavke za izračun zneska nadomestila krvodajalske akcije

Pri nastavitvi postavke za znesek nadomestila moramo kot vrsto izplačila izbrati bolniško nad 30 dni, v formuli pa se sklicujemo na prej narejeno spremenljivko za vnos števila ur katero pomnožimo z urno postavko.

V primeru, ki je zgoraj opisan, dobimo postavko za krvodajalsko akcijo s 100% izračunom nadomestila.

Datoteke z osnovnimi postavkami in več vrst boleznin za plačilno listo so na voljo tukaj [1.10]. V kolikor še nimamo postavk za izračun plače, si lahko snamemo datoteko in jo uvozimo v program ter nato dodamo le še postavko za krvodajalsko akcijo dodatno.

Datoteka. ki vsebuje samo postavko za 100% krvodajalsko akcijo:

PlacilnaListaKrvodajalstvo.xml
Velikost: 1,20 kB

 

1.9. Nastavitev postavke za delo od doma

Za obračun in ločen prikaz dela od doma je potrebno v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna dodati novo postavko po spodnjih nastavitvah:

  
Nastavitev postavke obračun dela od doma
  
  Slika 24: Nastavitev postavke obračun dela od doma

Ko smo postavko dodali v šifrant, lahko gremo na obračun plače ter v polje "Delo od doma" vpišemo ure, ki jih je delavec oddelal od doma:

  
Vnos ur dela od doma na obračunu plače
  
  Slika 25: Vnos ur dela od doma na obračunu plače

V kolikor smo postavko pravilno nastavili, se bo znesek tega dela obračunal in tudi ločeno prikazal na plačilni listi:

  
Plačilna lista z obračunanim delom od doma
  
  Slika 26: Plačilna lista z obračunanim delom od doma

 

1.10. Datoteka s postavkami za različne plačilne liste

Vsako podjetje ima svoje specifične nastavitve za plačilno listo. Mi smo vam pripravili datoteko s postavkami za osnovno plačilno listo in datoteko s postavkami za potrebe obračuna različnih vrst bolnišk. Datoteki si lahko snamete na tej strani, na spodnjih povezavah in nato uvozite v program na način, kot je to opisano na strani Kako uvozimo formule za plačilno listo [1.6]

Placilna_lista_osnovna001.xml
Velikost: 9,77 kB

Plačilna_lista_osnovna_razlicne_bolniske0001.xml
Velikost: 19,56 kB

Plačilna_lista_osnovna_razlicne_bolniske_z_dodatki0001.xml
Velikost: 27,77 kB

Placilna_lista_proracunski_uporabniki0001.xml
Velikost: 36,94 kB

V primeru uporabe postavke za obračun razlike do minimalne plače imamo dve možnosti:

Ko datoteko uvozimo v program in naredimo obračun plač s temi nastavitvami, vam bo program generiral plačilno listo, ki bo sestavljena približno tako:

  
Plačilna lista sestavljena z osnovnimi postavkami v zgornji datoteki
  
  Slika 27: Plačilna lista sestavljena z osnovnimi postavkami v zgornji datoteki

 

1.11. Prilagajanje postavk obračun razlike do minimalne plače z vključenimi bolezninami

Vsako podjetje ima drugačne oznake postavk zato boste za pravilen izračun dodatka na minimalno plačo po uvozu datoteke, katero pridobite na strani Datoteka s postavkami za osnovno plačilno listo [1.10] prilagoditi po naslednjih navodilih:

1. v postavko 9996 "Vmesni izračun - boleznine nad 30 dni" izbrišite vso vsebino v polju "Formula za izračun zneska" in nadomestite s seštevkom oznak postavk kjer se izračuna znesek za bolniške nad 30dni.

formula bi morala izgledati isto kot tista katero ste v polju zbrisali le z drugimi ozanakami vrstic.

  
seštevek oznak z bolezninami nad 30dni
  
  Slika 28: seštevek oznak z bolezninami nad 30dni

2. Podobno pri prejšnji postavki naredimo še za postavko 9995 "Vmesni izračun - boleznine do 30 dni", kjer zbiršete vsebino polja "Formula za izračun zneska" in nadomestite s seštevkom oznak postavk za bolniške do 30 dni.

formula bi morala izgledati isto kot tista katero ste v polju zbrisali le z drugimi ozanakami vrstic.

  
seštevek oznak z bolezninami do 30dni
  
  Slika 29: seštevek oznak z bolezninami do 30dni

3. Za zadnji korak v postavki 9993 "Min plača za fond ur - bolniške" ne zbrišete vso vsebino, ampak samo nadomestite oznake postavk z oznakami postavk kjer se vnesejo ure boleznin kjer vpisujete ure boleznin (primer slika spodaj)

  
urejanje postavke 9993
  
  Slika 30: urejanje postavke 9993

pri tem pazite da vpisujete pravilen faktor ur (0,7;0,8;0,9 ali 1(brez faktorja)) in da se ure bolniške računajo od iste urne postavke, v primeru da se ne računajo od iste urne osnove se doda še dodaten oklepaj v primeru da tega že nimate. npr.: ...+(#9997#*0,7*(#ure_bolniške#))

Za boljše razumevanje zadnjega koraka podajamo še par pirmerov:

1. primer:

Če vpisujete ure za bolniško do 30dni v postavko 010u, s pomočjo katere se izračuna bolniška do 30 dni 70% v postavki 010 in se prav tako izračuna s pomočjo navadne urne postavke 000

Nato vpisujete še ure za bolniško do 30dni v postavko 014u, s pomočjo katere se izračuna bolniška do 30 dni 70% v postavki 014 in se prav tako izračuna s pomočjo navadne urne postavke 000

v tem primeru v postavki 9993 uredite formulo da zgleda takole ...+(#9997#*0,7*(#010u#+#014u#))+...

2. primer:

Vpisujete ure za bolniško do 30dni v postavko 010u, s pomočjo katere se izračuna bolniška do 30 dni 70% v postavki 010 in se prav tako izračuna s pomočjo navadne urne postavke 000

Nato vpisujete še ure za bolniško nad 30dni v postavko 014u, s pomočjo katere se izračuna bolniška nad 30 dni 70% v postavki 014 in izračuna s pomočjo urne postavke #ZapUrnaPostavkaBoleznineNad30Dni#.

v tem primeru v postavki 9993 uredite formulo da zgleda takole (#9997#*0,7*(#010u#))+(#9997#*0,7*(#014u#)) ...ker imajo postavki drugačno urno postavko

3. primer:

Vpisujete ure za bolniško do 30dni v postavko 010u, s pomočjo katere se izračuna bolniška do 30 dni 70% v postavki 010 in se pravtako izračuna s pomočjo navadne urne postavke 000

Nato vpisujete še ure za bolniško nad 30dni v postavko 012u, s pomočjo katere se izračuna bolniška nad 30 dni 90% v postavki 012 in izračuna s pomočjo navadne urne postavke 000.

V tem primeru v postavki 9993 uredite formulo da zgleda takole (#9997#*0,7*(#010u#))+(#9997#*0,9*(#012u#)) ...ker imajo postavki različen faktor.

Datoteka z dodatkom do minimalne plače, ki vključuje boleznine:

Placilna_lista_samo_dodatek_do_minimalne_z_upostevanimi_bolezninami.xml
Velikost: 4,97 kB

Datoteka z dodatkom do minimalne plače je prilagojena za postavke, ki jih izvozite na naslednji strani [1.10],v kolikor imate v podjetju drugačne oznake postavk potem boste morali za ustrezno delovanje dodatka do minimalne plače prilagoditi uvožene postavke po navodilih zgoraj.

 

1.12. Refundacija - bolniške nad 30 dni: vnos podatkov za zadržanost in urejanje postavk za izračun

Za izpis refundacije moramo vnesti podatke o zadržanosti in podatka za leto osnove in znesek osnove. Za vnos podatkov moramo klikniti na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni.

  
Kliknite na znak, ki je obkrožen na zgornji sliki za vnos podatkov
  
  Slika 31: Kliknite na znak, ki je obkrožen na zgornji sliki za vnos podatkov

Po kliku na ta znak se nam odpre okno z že vnešenimi podatki o zadržanosti, v kolikor je že kak podatek vnešen ali pa prazen. Spodaj je gumb za dodajanje nove vrstice oz. podatka o zadržanosti.

  
Podatki o zadržanosti
  
  Slika 32: Podatki o zadržanosti

Pri dodajanju nove vrstice moramo vedno vnesti podatke o zadržanosti (od kdaj do kdaj), podatek o razlogu zadržanosti ter podatka za leto osnove in znesek osnove. Program vam že sam ponudi možnost izbire leta za osnovo za vsa tista leta, kjer je zaposleni imel obračunane plače. Ob izbiri leta se vam v polje znesek osnove prepiše kar osnova izbranega leta.

  
Okno za vnos podatkov o zadržanosti
  
  Slika 33: Okno za vnos podatkov o zadržanosti

Če nimamo vnešenega podatka o zadržanosti se nam v tiskanju poročil ne bo ponudil izpis za refundacijo.


Zaradi sprememb pri izračunu refundacije za primere, ko se za osnovo vzamejo podatki pred letom 2021 je potrebno le ažurirati formule za obračun refundacije na način, da se za izračun urne postavke uporabi glede na % boleznine:

UrnaPostavkaRefundacijaAvtomatsko izračunana urna postavka, ki se uporabi za refundacijo. Ta postavka upošteva urno postavko limit in pa minimalno urno postavko za refundacijo. Ne more biti višja od limita ali nižja od minimalne.
UrnaPostavkaRefundacija90Avtomatsko izračunana 90% urna postavka, ki se uporabi za refundacijo. Ta postavka upošteva urno postavko limit in pa minimalno urno postavko za refundacijo. Ne more biti višja od limita ali nižja od minimalne.
UrnaPostavkaRefundacija80Avtomatsko izračunana 80% urna postavka, ki se uporabi za refundacijo. Ta postavka upošteva urno postavko limit in pa minimalno urno postavko za refundacijo. Ne more biti višja od limita ali nižja od minimalne.
UrnaPostavkaRefundacija70Avtomatsko izračunana 70% urna postavka, ki se uporabi za refundacijo. Ta postavka upošteva urno postavko limit in pa minimalno urno postavko za refundacijo. Ne more biti višja od limita ali nižja od minimalne.

V kolikor še nimamo pripravljenih postavk za obračun plače lahko te uvozimo preko avtomatske inicializacije plačilne liste pri čemer je ta količnik v postavkah za refundirana nadomestila že prednastavljen.


1.13. Vnos postavke za obračun boleznine nad 30 dni

Postavke za boleznine nad 30 dni lahko ročno vnašamo v meni |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna ali uvozimo iz datoteke (navodila spodaj). Začnemo z vnosom postavke limit, katera more biti nad vsemi kasneje vnešenimi postavkami za izbračun boleznine nad 30 dni, saj le te, vsebujejo formulo za izračun urne postavke limit.

Urna postavka limit je izračunana iz tekoče plače z upoštevanimi stimulacijami in bruto dodatki. Postavka se izračuna in izpiše na refundacijskemu zahtevku. Potrebno je vnesti formulo za prikaz postavke limit, katera nam istočasno omogoča spremembo postavke na obračunu plače (v kolikor bi to želeli). Spodaj izgled in zapis formule:

  
Vnos postavke limit
  
  Slika 34: Vnos postavke limit

Za vsak % boleznine (70%, 80%, 90% in 100%) vnašamo še formulo za ure in bruto izračun. V nadaljevanju bomo vnašali ure in bruto postavko za 80% boleznino nad 30 dni:

bolNad302.gif

bolNad303_1.gif

Na zgornji sliki je formula pripravljena tako:

  • #UBN303# * #UrnaPostavkaRefundacija80#

Po zgoraj opisanemu vzoru postavk za vnos ur boleznine nad 30 dni in postavke za izračun bruto zneska, uredimo še preostale bolniške nad 30 dni: 70%, 90% in 100%.

1.14. Uvoz postavke za obračun boleznine nad 30 dni

V primeru, da imamo v podjetju situacijo, kjer je lahko zadržanost v breme ZZZS 70%, 80%, 90% ali 100%. Lahko tudi kombinacija naštetih znotraj meseca, je potrebno urediti formule za boleznino nad 30 dni.

1. V kolikor smo do sedaj v podjetju uporabljali splošen izračun za obračun plače, si lahko izberemo eno izmed pred-pripravljenih plačilnih list in jih uvozimo v naše podjetje. Plačilno listo si lahko prenesete iz naslednje povezave: Datoteka s postavkami za različne plačilne liste [1.10]

Za izračun boleznine nad 30 dni na zgornji povezav izberemo eno izmed naslednjih datotek s formulami:

  • Datoteka s postavkami za izračun različnih vrst bolnišk
  • Datoteka s postavkami za izračun različnih vrst bolnišk, ki vključuje še razne dodatke na delo ali
  • Datoteka s postavkami za izračun bruto plače za proračunske uporabnike

Datoteka, katera ima le osnovne postavke nam ne zadošča za obračun boleznine nad 30 dni, katera je refundirana!

2. V kolikor pa v podjetju že uporabljamo postavke in bi želeli le dodati postavke za obračun različnih vrst boleznin, pa le te najdemo v naslednji datoteki, katero prenesemo in uvozimo med postavke obračuna plače:

Formule_za_razlicne_boleznine_nad_30_dni_1.xml
Velikost: 5,34 kB

Pred uvozom zgoraj prenešene datoteke moramo obvezno preveriti že obstoječe oznake, katere uporabljamo za obračun plače. V primeru, da se v datoteki nahaja oznaka, ki že obstaja v obračunu plače, se bo le ta prepisala ali preskočila, kar ni v redu.

 

1.15. Vnos delilnika stroškov po stroškovnih mestih

V kolikor želimo obračun plače poknjižiti ločeno po stroškovnih mestih lahko posameznega zaposlenega vežemo na določeno stroškovno mesto. Potem, ko smo kreirali stroškovno mesto v ta namen, bomo v meniju |Partnerji |Kadrovska evidenca kliknili na zaposlenega ter v podatkih zaposlenega na rubriko Ostali podatki zaposlenega ter v spustnem seznamu izbrali ustrezno stroškovno mesto, na katerega bomo poknjižili strošek plače za zaposlenega.

  
Razporeditev zaposlenega na stroškovno mesto
  
  Slika 35: Razporeditev zaposlenega na stroškovno mesto

V določenih primerih je potrebno strošek zaposlenega razdeliti med več stroškovnih mest in ker na zaposlenem lahko nastavimo le eno stroškovno mesto, bomo strošek dela razdelili na več stroškovnih mest v samem obračunu plače na način, da na vrhu obračuna, v orodni vrstici kliknemo na gumb Več... in v spustnem seznamu izberemo možnost vnos delitve stroškov po STM, kot kaže slika:

  
vnos delilnika po STM za potrebe knjiženja
  
  Slika 36: vnos delilnika po STM za potrebe knjiženja

Odpre se nam vnosna maska, kot prikazano:

  
Vnos delitve stroškov plače zaposlenega po stroškovnih mestih
  
  Slika 37: Vnos delitve stroškov plače zaposlenega po stroškovnih mestih

V pojavnem oknu kliknemo na vsakega zaposlenega posebej ter vnesemo stroškovno mesto na katerega bomo poknjižili določen delež stroškov plače. To naredimo s klikom na gumb Dodaj in dodamo oz. izberemo točno določeno stroškovno mesto, lahko pa strošek razdelimo med več stroškovnih mest tako, da v delilnik stroškov dodamo več stroškovnih mest hkrati s pomočjo gumba Vnos na več STM.

Ko smo v delilnik dodali vsa izbrana stroškovna mesta je potrebno vnesti le še odstotek ali število oddelanih ur po katerih bo program nato razdelil in poknjižil strošek plače.

V kolikor je potrebno delilnik vnesti za večje število zaposlenih je ročni vnos precej zamuden zato je na voljo tudi uvoz delilnika stroškov dela po stroškovnih mestih [1.15.1] iz predpripravljene preglednice (Excel, CSV).

Obračun plače lahko nato poknjižimo s klikom na gumb "Knjiženje po STM", kot kaže slika:

  
Knjiženje obračuna plače po stroškovnih mestih
  
  Slika 38: Knjiženje obračuna plače po stroškovnih mestih

 

1.15.1. Uvoz delilnika stroškov po stroškovnih mestih

V podjetjih kjer je večje število zaposlenih je ročni vnos delilnika stroškov plače po stroškovnih mestih zelo zamudno vnašati ročno. Program omogoča, da delilnik stroškov po stroškovnih mestih uvozimo za več zaposlenih naenkrat iz preglednice (Excel, CSV). To naredimo tako da v pripravljenem obračunu plače na vrhu v orodni vrstici kliknemo na meni z dodatnimi možnostmi Več... in v spustnem seznamu izberemo možnost Uvoz delilnika stroškov po STM, kot kaže slika:

  
Uvoz delilnika stroškov plače po STM za potrebe knjiženja stroškov po ločenih stroškovnih mestih
  
  Slika 39: Uvoz delilnika stroškov plače po STM za potrebe knjiženja stroškov po ločenih stroškovnih mestih

Odpre se nam maska za izbiro datoteke iz katere bomo uvozili delilnik, kot prikazano:

  
Izberemo datoteko iz katere bomo uvozili delilnik
  
  Slika 40: Izberemo datoteko iz katere bomo uvozili delilnik

Uvoz podatkov potrdimo s klikom na gumb Uvozi podatke. V kolikor je uvoz uspešen nas program o tem tudi obvesti:

  
uspešno uvožen delilnik iz datoteke
  
  Slika 41: uspešno uvožen delilnik iz datoteke


Datoteka mora biti pripravljena v predpisani strukturi, kot jo zahteva program:

  
Primer strukture datoteke za uvoz podatkov o delilniku stroškov plače po STM
  
  Slika 42: Primer strukture datoteke za uvoz podatkov o delilniku stroškov plače po STM

Struktura za uvoz podatkov je identična strukturi tako, da jo lahko izvozimo iz obračuna plače preko opcije:

  
Izvoz datoteke s podatki o delilniku po STM v strukturi, ki je pripravljena za uvoz v program
  
  Slika 43: Izvoz datoteke s podatki o delilniku po STM v strukturi, ki je pripravljena za uvoz v program

Uvožen delilnik nato lahko preverimo tako, da v meniju z dodatnimi možnostmi Več... v orodni vrstici obračuna plače izberemo opcijo Vnos delitve stroškov po STM [1.15]

Delilnik je mogoče tudi pobrisati v primeru, da ga je treba odstraniti iz obračuna plače. To storimo s klikom na ločeno opcijo v meniju z dodatnimi možnostmi Več... v orodni vrstici obračuna plače, kot kaže slika:

  
Izbris vnesenega delilnika sttroškov obračuna plače
  
  Slika 44: Izbris vnesenega delilnika sttroškov obračuna plače

 

1.16. Izpis plačilne liste v tujem jeziku

Za izpis plačilne liste v tujemu jeziku, je potrebno uporabiti naslednji izgled plačilne liste [1.2]: uporabi izgled iz stare verzije programa.

Za izpis plačilne liste v tujem jeziku moramo v meniju |Nastavitve |Nastavitve podjetja |Kadri, obračun plač in letno poročanje izbrati tuji jezik v katerem želimo izpisati plačilno listo.

  
Izbira tujega jezika za izpis plačilne liste v tujem jeziku
  
  Slika 45: Izbira tujega jezika za izpis plačilne liste v tujem jeziku

Ko imamo izbran podatek o tujem jeziku potem program v meniju za tiskanje obračuna plače na koncu doda meni |Izpisi v tujem jeziku, kjer si lahko izpišemo plačilno listo v tujem jeziku.

  
Izpis plačilne liste v tujem jeziku
  
  Slika 46: Izpis plačilne liste v tujem jeziku


Dopolnjen je tudi vnos postavk za obračun plač, kjer je možnost dodati opis postavke v tujem jeziku, ki se potem uporabi pri izpisu plačilne liste v tujem jeziku.

  
Vnos opisa postavke v tujem jeziku
  
  Slika 47: Vnos opisa postavke v tujem jeziku

 

1.17. Nastavitev postavke za čakanje na delo - povp. osnovna bruto plača zadnjih treh mesecev

V kolikor želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot kaže slika spodaj:

  
Čakanje na delo
  
  Slika 48: Čakanje na delo

Hkrati pa je treba vedeti, da če za izračun zneskov postavk obračuna plače uporabljamo postavke oz. formule je treba za izračun zneska čakanja na delo kreirati ločeno postavko v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Najbolj enostavno in pregledno to storimo tako, da najprej kreiramo postavko za izračun urne postavke, ki se izračuna iz povprečja urnih postavk rednega dela zadnjih treh mesecev - izračunana je torej iz osnovnega bruta brez dodatkov, nadur, itd.:

  
Povprečna urna postavka zadnjih 3-eh mesecev
  
  Slika 49: Povprečna urna postavka zadnjih 3-eh mesecev

Formula na zgornji sliki je pripravljena tako, da lahko uporabnik urno postavko izračuna sam in tudi ročno vnese, če pa je ne vnese in pusti polje prazno pa se bo postavka preračunala po formuli.

Primer formule za izračun urne postavke iz povprečja zadnjih treh mesecev:

[#Param#>0:#Param#]((#ex1def000#+#ex2def000#+#ex3def000#)/3)



Nato je treba kreirati tudi postavko za sam izračun bruto izplačila ur vpisanih v polje za Čakanje na delo.

Ponavadi je tako, da se čakanje na delo plača nekoliko manj od rednega dela tako, da npr. za obračun v višini 80% povprečne urne postavke zadnjih treh mesecev rednega dela vnesemo postavko, kot prikazano na sliki:

  
Čakanje na delo 80%
  
  Slika 50: Čakanje na delo 80%

V kolikor pa bomo kljub temu izplačali 100% znesek nadomestila pa kreiramo postavko na način:

  
Čakanje na delo 100%
  
  Slika 51: Čakanje na delo 100%

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo
  
  Slika 52: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo

Sedaj se lahko vrnemo na obračun plače v katerem vnesemu ure v ustrezno polje in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

  
Plačilna lista za čakanje na delo
  
  Slika 53: Plačilna lista za čakanje na delo

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.18. Nastavitev postavke za avtomatski izračun razlike do minimalne plače

Za avtomatski izračun razlike do minimalne plače, ki se je s 1.1.2021 dvignila na 1024,24 eur smo pripravili postavko (z oznako RDMP), ki si jo lahko dodamo v kolikor želimo to posebej izračunati in izplačati tudi v času interventnih zakonov.

V ta namen si v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna plače dodamo postavko, kot prikazano na spodnji sliki:

  
Nastavitev postavke za izračun razlike do min plače RDMP
  
  Slika 54: Nastavitev postavke za izračun razlike do min plače RDMP

Pri izbiri vrste izplačila NE SME biti postavka nastavljena, kot "bruto redno delo", najbolje, da uporabimo kar vrsto "bruto dodatek na plačo":

  
Vrsta izplačila mora biti pravilno nastavljena
  
  Slika 55: Vrsta izplačila mora biti pravilno nastavljena

V kolikor je zaposleni bil npr. pol meseca na bolniški potem se računa razlika do minimalne plače samo za polovico ur. V tem primeru morajo biti zneski postavk za bruto redno delo, bruto praznik, bruto dopust in bruto čakanje na delo večji od polovice bruto plače V kolikor niso se doda razlika do minimalne plače!

Bruto, ki ga zaposleni dobi za delo se izračuna iz postavka za: redno delo, praznik, dopust in čakanje na delo (če ni subvencija). Če je minimalna plača nižja od seštevka zgoraj navedenih, potem je to razlika do minimalne plače.

V izračun same razlike pa se ne upoštevajo: bolniške do 30 dni, bolniške nad 30 dni, porodniška, čakanje na delo (zaradi subvencije) in neplačana odostnost.

Vsi bruto dodatki so obračunani na to razliko (in se ne upoštevajo v izračunu za razliko).

Postavko lahko tudi prenesemo na spodnji povezavi in jo uvozimo [1.6] v obstoječ šifrant postavk.


Placilna_lista_RazlikaDoMinPlace.xml
Velikost: 0,62 kB


Ko smo postavko dodali v šifrant, lahko gremo na obračun plače ter kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos.

V kolikor so pogoji za izračun te razlike izpolnjeni, se bo znesek tega dodatka obračunal in tudi ločeno prikazal na plačilni listi:

  
Plačilna lista z obračunano razliko do minimalne plače
  
  Slika 56: Plačilna lista z obračunano razliko do minimalne plače

1.19. Izjava za povračilo dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v CSV

V primeru, ko uporabljamo našo oz. zgoraj omenjeno postavko za avtomatski izračun razlike do minimalne plače, se nam razlika ustrezno poroča v REK obrazcu, na podlagi česar podjetje uveljavlja delno povračilo razlike do min plače v obliki mesečne subvencije.

V ta namen imamo na zaključenem obračunu plače, kjer je bila ta postavka obračunana, možnost izvoza CSV datoteke za uvoz v eDavke:

  
Izvoz datoteke CSV za povračilo dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije
  
  Slika 57: Izvoz datoteke CSV za povračilo dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije

Datoteko si začasno shranimo lokalno na računalnik in jo lahko nato uvozimo na eDavkih preko opcije, kot kaže slika:

  
Uvoz datoteke CSV za povračilo dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije
  
  Slika 58: Uvoz datoteke CSV za povračilo dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije

V podatek o bruto plači v datoteki CSV (stolpec D) se izvozijo podatki iz postavk za:

  • bruto plača redno delo,
  • bruto plača praznike in
  • bruto čakanje na delo (če ni vrsta čakanja: subvencionirano delo!)

V podatek o urah rednega dela v datoteki CSV (stolpec G) pa:

  • ure redno delo
  • ure popoldansko delo in
  • ure prazniki

1.19.1 Kako izvozimo datoteko za povračilo dela minimalne plače, če uporabljamo ročen izračun razklike do minimalne plače?

V primeru, ko bi imeli v postavkah obračuna postavko za izračun razlike do minimalne plače, ki bi bila bodisi ročen vnos ali pa naša prednastavljena z upoštevaniimi bilniškami [1.11], lahko vseeno izvozimo datoteko za uveljavljanje povračila.

postavkaMinimalna009.gif

postavkaMinimalna0011.gif

postavkaMinimalna010.gif

Oznaka naše prednastavljene razlike na minimalno plačo, ki jo običajno uporabljamo v obračunih plač, bi lahko bila karkoli in ne 9992.

Primer 1: oznaka je 052
V temu primeru bi bila formula:

#BrutoRazlikaDoMinPlace#*0 + #052#


Primer 2: oznaka je 958
V temu primeru bi bila formula:

#BrutoRazlikaDoMinPlace#*0 + #958#

 

1.20. Obračun plače za prehod iz določenega v nedoločeni delovni čas

Imamo situacijo, ko se zaposlenemu na določeni datum, ki ni ravno konec meseca spremeni vrsta zaposlitve iz določeni v nedoločeni delovni čas.V temu primeru sledimo naslednjim korakom za urejanje zaposlitve:

1. Prekinemo obstoječo zapostev za določen delovni čas z datumom, ko se ta prekine oz. eden dan pred začetkom nedoločenega. V meniju |Partnerji |Kadrovska evidenca v sekiciji "Zaposlitve" spreminjamo obstoječo:

  
Vnesemo datum prenehanja del. razmerja
  
  Slika 59: Vnesemo datum prenehanja del. razmerja

2. Trenutno zaposlitev za določeni delovni čas kopiramo z namenom, da ustvarimo novo za nedoločeni delovni čas. Kopiramo z razlogom, da se nam prenaša še delovna doba, v primeru, da med staro in novo zaposlitvijo ni dneva prekinitve.

  
Kopiranje zaposlitve za določeni delovni čas
  
  Slika 60: Kopiranje zaposlitve za določeni delovni čas

3. Vnesemo začetek nove zaposlitve, katera se začne naslednji dan, ko se preneha potekla (za določeni delovni čas) in izberemo pravilno vrsto zaposlitve.

  
Nova zaposlitev za nedoločeni delovni čas
  
  Slika 61: Nova zaposlitev za nedoločeni delovni čas

4. Naredimo nov obračun plače, kjer bomo dodali del zaposlitve še za določeni delovni čas. Pri dodajanju zaposlenega na obračun izberemo le zaposlitev za prvi del meseca:

  
Dodajanje zaposlitve za določeni delovni čas na obračun plače
  
  Slika 62: Dodajanje zaposlitve za določeni delovni čas na obračun plače

Program nas opozori, da je to zaposlitev le do določenega datuma in temu primerno preračuna ure zavarovalne osnove:


  
Obračun plače za prvi del meseca, kjer velja še določeni delovni čas
  
  Slika 63: Obračun plače za prvi del meseca, kjer velja še določeni delovni čas


5. In pa nov obračun plače po isti vrsti dohodka še za drug del zaposlitve, kjer bo zapolsitev za preostanek meseca. Ločimo ju v različna obračuna z razlogom za pravilno poročanje v M4 o vrsti zaposlitve.

  
Obračun plače za preostanek meseca, kjer velja nova zaposlitev za nedoločeni delovni čas
  
  Slika 64: Obračun plače za preostanek meseca, kjer velja nova zaposlitev za nedoločeni delovni čas

Tako imamo lahko znotraj enega meseca dva obračuna plače za enega zaposlenega, katera zaporedoma zapremo in ločeno oddamo na eDavke in Ajpes.

  
Pregled dveh ločenih obračunov plač
  
  Slika 65: Pregled dveh ločenih obračunov plač

 

1.21. Obračun plače za različne odločbe invalidnosti

V podjetju imamo lahko zaposlenega invalida do ali nad kvoto, ki pa je lahko tudi pol zaposleni in pol invalid do ali nad kvoto. Spodnja navodila opisujejo za vsako vrsto invalidnosti navodilo kako urediti podatke zaposlenega in kakšen naj bo obračun plače za pravilen izpis obrazcev iz plač.

 

1.21.1. Obračun za invalida do kvote ali invalida nad kvoto

V podjetju imamo zaposlenega invalida ali invalida nad kvoto. V primeru invalida, kateri je zavarovan za polni delovni čas (40ur), za polovico od tega pa prejme nadomestilo s strani ZPIZ (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je potrebno urediti nastavitve v spletni aplikaciji e-racuni.com.

Sprva in potrebna za obe vrsti invalidnosti (invalid do kvote ali invalid nad kvoto), je urejanje nove formule za vnos ur invalidnosti v breme PIZ. Novo postavko/formulo dodamo v meniju |Plače |Šifanti in nastavitve |Postavke obračuna

  
Vnos nove formule
  
  Slika 66: Vnos nove formule

Formulo z oznako vrstice PIZ pa lahko kar prevzamete na naslednji povezavi in jo uvozite med postavke za obračun plače (brez ročnega dodajanja postavke):

InvalidVnosUrPIZ.xml
Velikost: 0,64 kB

1. SITUACIJA: ZAPOSLENI JE INVALID DO KVOTE

Zaposleni je invalid do kvote in je zavarovan za polni delovni čas. Potrebno je urediti podatke o zaposlenemu v meniju |Partnerji |Kadrovska evidenca na naslednji način:

Vnesemo podatke o zaposlitvi, kot bi jih zaposleni imel, če bi delal za 40-urni delavnik (celotna bruto plača in 40 ur zavarovalne osnove).

  
Podatki o zaposlitvi
  
  Slika 67: Podatki o zaposlitvi

Odpremo zavihek "Invalidnost/socialni status" in izberemo vrsto invalidnosti.

  
Podatki o invalidnosti
  
  Slika 68: Podatki o invalidnosti

Odpremo obračun plače, dodamo zaposlenega invalida, kateremu uredimo obračun plače na način, da je polovico ur obračunanih (redno delo, dopust, praznik...), polovico pa vnesemo v "Porodniški dopust" (1). Nato te iste ure iz porodniškega dopusta vnesemo v oznako vrstice PIZ(2).

  
Vnos ur v obračun plače
  
  Slika 69: Vnos ur v obračun plače

Primer plačilne liste za obračun plače zaposlenega, ki je invalid do kvote:

  
Plačilna lista za invalida do kvote
  
  Slika 70: Plačilna lista za invalida do kvote

Primer izpisa REK-O obrazca (prispevki):

  
Obrazec REK-O za invalida do kvote
  
  Slika 71: Obrazec REK-O za invalida do kvote

2. SITUACIJA: ZAPOSLENI JE INVALID NAD KVOTO

Zaposleni je invalid nad kvoto in je zavarovan za polni delovni čas. Potrebno je urediti podatke o zaposlenemu v meniju |Partnerji |Kadrovska evidenca na naslednji način:

Vnesemo podatke o zaposlitvi, kot bi jih zaposleni imel, če bi delal za 40-urni delavnik (celotna bruto plača in 40 ur zavarovalne osnove).

  
Podatki o zaposlitvi
  
  Slika 72: Podatki o zaposlitvi

Odpremo zavihek "Invalidnost/socialni status" in izberemo vrsto invalidnosti.

  
Podatki o invalidnosti
  
  Slika 73: Podatki o invalidnosti

Odpremo obračun plače, dodamo zaposlenega invalida nad kvoto, kateremu uredimo obračun plače na način, da je polovico ur obračunanih (redno delo, dopust, praznik...), polovico pa vnesemo v "Porodniški dopust" (1). Nato te iste ure iz porodniškega dopusta vnesemo v oznako vrstice PIZ(2).

  
Vnos ur v obračun plače
  
  Slika 74: Vnos ur v obračun plače

Primer plačilne liste za obračun plače zaposlenega, ki je invalid nad kvoto:

  
Plačilna lista za invalida nad kvoto
  
  Slika 75: Plačilna lista za invalida nad kvoto

Primer izpisa REK-O obrazca (prispevki):

  
Obrazec REK-O za invalida nad kvoto
  
  Slika 76: Obrazec REK-O za invalida nad kvoto

 

1.21.2. Obračun za pol zaposlenega pol invalida ali pol zaposlenega pol invalida nad kvoto

V podjetju imamo zaposlenega "pol zaposlen pol invalid" ali "pol zaposlen pol invalid nad kvoto". V primeru invalida, kateri je zavarovan za polni delovni čas (40ur), za polovico od tega pa delodajalec nadomestilo s strani ZPIZ (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je potrebno urediti nastavitve v spletni aplikaciji e-racuni.com.

1. SITUACIJA: POL ZAPOSLEN POL INVALID

Zaposleni je pol zaposlen pol invalid do kvote in je zavarovan za polni delovni čas. Potrebno je urediti podatke o zaposlenemu v meniju |Partnerji |Kadrovska evidenca na naslednji način:

Vnesemo podatke o zaposlitvi, kot bi jih zaposleni imel, če bi delal za 40-urni delavnik (celotna bruto plača in 40 ur zavarovalne osnove).

  
Podatki o zaposlitvi
  
  Slika 77: Podatki o zaposlitvi

Odpremo zavihek "Invalidnost/socialni status" in izberemo vrsto invalidnosti.

  
Podatki o invalidnosti
  
  Slika 78: Podatki o invalidnosti

Odpremo obračun plače, dodamo zaposlenega pol zaposlenega pol invalida, kateremu uredimo obračun plače na način, da obračunamo ure invalidnine kot obračun rednega dela.

Primer plačilne liste za obračun plače zaposlenega, ki je pol zaposlen pol invalid:

  
Plačilna lista za pol zaposlenega pol invalida
  
  Slika 79: Plačilna lista za pol zaposlenega pol invalida

Primer izpisa REK-O obrazca (prispevki):

  
Obrazec REK-O za pol zaposlenega pol invalida
  
  Slika 80: Obrazec REK-O za pol zaposlenega pol invalida



2. SITUACIJA: POL ZAPOSLEN POL INVALID NAD KVOTO

Zaposleni je pol zaposlen pol invalid nad kvoto in je zavarovan za polni delovni čas. Potrebno je urediti podatke o zaposlenemu v meniju |Partnerji |Kadrovska evidenca na naslednji način:

Vnesemo podatke o zaposlitvi, kot bi jih zaposleni imel, če bi delal za 40-urni delavnik (celotna bruto plača in 40 ur zavarovalne osnove).

  
Podatki o zaposlitvi
  
  Slika 81: Podatki o zaposlitvi

Odpremo zavihek "Invalidnost/socialni status" in izberemo vrsto invalidnosti.

  
Podatki o invalidnosti
  
  Slika 82: Podatki o invalidnosti

Odpremo obračun plače, dodamo zaposlenega pol zaposlenega pol invalida nad kvoto, kateremu uredimo obračun plače na način, da obračunamo ure invalidnine kot obračun rednega dela.

Primer plačilne liste za obračun plače zaposlenega, ki je pol zaposlen pol invalid nad kvoto:

  
Plačilna lista za pol zaposlenega pol invalida nad kvoto
  
  Slika 83: Plačilna lista za pol zaposlenega pol invalida nad kvoto

Primer izpisa REK-O obrazca (prispevki):

  
Obrazec REK-O za pol zaposlenega pol invalida nad kvoto
  
  Slika 84: Obrazec REK-O za pol zaposlenega pol invalida nad kvoto

 

1.22. Nastavitve obračuna plače v skladu z interventnim zakonom (ZIUZEOP)

Ukaz o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) določa posebne primere obračuna plače. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) za delodajalce določa tudi ukrepe v zvezi z delom in plačevanjem prispevkov za socialno varnost. Za izvedbo teh ukrepov so predvidene tudi spremembe pri predlaganju REK obrazcev kar posledično pomeni tudi spremembe v programu.

Na spodnjih straneh so bolj podrobno opisani postopki vnosa posameznih postavk obračuna plače ter način izračuna zneskov:

V kolikor vas zanimajo nastavitve postavk po Zakonu o začasnih in interventnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZZUOOP in ZIUOOPE) lahko to preberete v poglavju Nastavitve obračuna plače v skladu z Zakonom o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP in ZIUOOPE) [1.22.7]

Ker se lahko zgodi, da imamo za enega zaposlenega v istem mesecu tako več izplačil, to pomeni 4 ločene obračune plače za različne vrste dohodkov (1001, 1002 in 1004) smo v meniju |Poročanje |Vsa poročila |Obračun plač in ostalih prejemkov omogočili izpis skupne plačilne liste v obliki poročila Izpis plačilnih list za več mesecev, če pri zagonu tega poročila označimo dodatno možnost "združi obračune istega zaposlenega znotraj posameznega paketa".

Združene plačilne liste lahko tudi pošljemo po mailu zaposlenim neposredno iz obračuna plače in jo ustrezno zaščitimo z geslom, po vzoru na pošiljanje plačilnih list za redni obračun plače

V nadaljevanju poglavja in podpoglavjih najdemo tudi več datotek s postavkami za izračun zneskov posebej v ta namen. Spodaj sta tako na voljo datoteki za uvoz vseh postavk za izračun zneskov v povezavi z interventnim zakonom za uporabnike, ki za obračun plač že uporabljajo svoje nastavitve postavk in za uporabnike, ki za obračun plače do sedaj še niso uporabljali nastavitev v obliki postavk. V posameznih podpoglavjih pa najdemo tudi datoteke za uvoz posameznih postavk za točno določeno vrsto izplačila.

Uvozijo se SAMO dodatne postavke za interventni zakon (čakanje zaradi epidemije, čakanje zaradi višje sile in krizni dodatek):

PLpostavkeSamoInterventniVse.xml
Velikost: 2,05 kB

Uvozijo se kompletne postavke za obračun plače z dodatnimi za interventni zakon, se pravi (postavke za redno delo, dopust, praznik, boleznine in še dodatno za čakanje, krizni dodatek):

PLosnovnaInterventniVse.xml
Velikost: 6,09 kB


Ker se lahko zgodi, da moramo v istem mesecu na enem obračunu vrste dohodka 1004 obračunati nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije in nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile, moramo število ur čakanja na delo porazdeliti med obe postavki, ki smo ju pripravili v ta namen kar smo opisali na strani Obračun obeh vrst nadomestila za čakanje na delo v istem obračunu [1.22.5]

 

1.22.1. Obračun plače za delo v času epidemije

Nekatera podjetja v času epidemije poslujejo naprej. Zasebni delodajalci so v tem primeru oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) od izplačane plače za marec (sorazmerno od 13.3.2020), april in maj 2020.

Delodajalec o izplačanih plačah, za katere velja ukrep, predloži ločen obračun, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja naddoločeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu pa jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec z navedbo nove vrste dohodka 1002.

V tem primeru torej gre za povsem običajen obračun plače, le da za ta čas obračunamo plačo pod vrsto dohodka 1002. V ta namen torej veljajo enaka navodila za obračun, kot za redni obračun plače, ki so na voljo v poglavju Nastavitve za plačilno listo in za izračun osnov za bruto plačo z dodatki [1.3]

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo tukaj [1.4]

 

1.22.2. Nastavitev postavke za čakanje na delo zaradi epidemije do 31.5.2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo zaradi epidemije. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B01 in M01.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo višje od povprečne plače, je treba za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddati REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer se prispevki za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo.

V ta namen kreiramo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1004:

  
Izberemo vrsto dohodka 1004
  
  Slika 85: Izberemo vrsto dohodka 1004

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi epidemije prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo zaradi epidemije se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

  
Čakanje na delo zaradi epidemije v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur
  
  Slika 86: Čakanje na delo zaradi epidemije v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#


Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo v času epidemije
  
  Slika 87: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo v času epidemije

V kolikor imamo v enem obračunu primer obračuna čakanja na delo zaradi epidemije in zaradi višje sile, lahko to postavko prilagodimo tako, kot je opisano na strani Obračun obeh vrst nadomestila za čakanje na delo v istem obračunu [1.22.5]

PLosnovnaInterventniVse.xml
Velikost: 6,09 kB

PLsamoCakanjeNaDeloEpidemija.xml
Velikost: 0,78 kB

Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.3. Nastavitev postavke za čakanje na delo zaradi višje sile do 31.5.2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo zaradi višje sile. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B01 in M02.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo višje od povprečne plače, je treba za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddati REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer se prispevki za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo.

V ta namen kreiramo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1004:

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi višje sile prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot kaže slika spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo zaradi višje sile se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

  
Čakanje na delo zaradi višje sile v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur
  
  Slika 88: Čakanje na delo zaradi višje sile v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#


Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile
  
  Slika 89: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile

V kolikor imamo v enem obračunu primer obračuna čakanja na delo zaradi epidemije in zaradi višje sile, lahko to postavko prilagodimo tako, kot je opisano na strani Obračun obeh vrst nadomestila za čakanje na delo v istem obračunu [1.22.5]

PLosnovnaInterventniVse.xml
Velikost: 6,09 kB

PLsamoCakanjeNaDeloVisjaSila.xml
Velikost: 0,79 kB

Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.4. Nastavitev postavke za krizni dodatek do 31.5.2020

Uvaja se tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19. Do zneska v višini 200 evrov bodo lahko upravičeni zaposleni v zasebnem sektorju, katerih zadnja izplačana bruto plača ni višja od trikratnika slovenske bruto minimalne plače in so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije.

Mesečni krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov ter se o izplačilu poroča na REK-1 obrazcu, šifra vrste dohodka 1190. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052

Postavko za izračun kriznega dodatka kreiramo v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna plače, kot kaže slika spodaj:

  
Postavka za krizni dodatek
  
  Slika 90: Postavka za krizni dodatek

Primer formule za izračun kriznega dodatka:

[#ex1bruto#<(3*#MinPlaca#):#Param#]0


Ko smo dodali postavko pa torej naredimo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1190:

  
Izberemo vrsto dohodka 1004
  
  Slika 91: Izberemo vrsto dohodka 1004

Na obračunu bo tako na voljo polje za vnos kriznega dodatka, ki je do višine 200 eur neobdavčen. Program bo vneseni znesek dodatka obračunal le, če zadnja izplačana bruto plača zaposlenega ni presegala trikratnika minimalne plače.

  
Plačilna lista s postavko za izplačilo kriznega dodatka
  
  Slika 92: Plačilna lista s postavko za izplačilo kriznega dodatka

PLosnovnaInterventniVse.xml
Velikost: 6,09 kB

PLsamoKrizniDodatek.xml
Velikost: 0,67 kB

Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo znesek kriznega dodatka v ustrezno polje in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.5. Nastavitev postavke za čakanje na delo (obe vrsti nadomestila v enem obračunu) do 31.5.2020

Kako se vnese postavka za čakanje na delo v času epidemije in zaradi višje sile smo opisali v ločenih poglavjih na strani Vnos postavke za čakanje na delo v času epidemije [1.22.2] in Vnos postavke za čakanje na delo zaradi višje sile [1.22.3]

Ker pa se lahko zgodi, da je potrebno v istem obračunu obračunati obe vrsti nadomestila, je treba postavke za obračun nadomestila za čakanje na delo nekoliko prilagoditi. Skupni fond ur za čakanje na delo je treba vnesti še vedno v ustrezno polje, kot je prikazano na sliki:

Ta fond ur pa moramo v tem primeru ustezno porazdeliti med obe postavki za obračuna nadomestila saj se nadomestilo za čakanje na delo v času epidemije poroča na iREK obrazcu pod oznako M01, nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile po pod oznako M02.

To bomo lahko naredili tako, da bomo formulo za izračun zneska v obeh postavkah za čakanje na delo spremenili na način, da bo program ponudil možnost vnosa ur v posamezno postavko. V formuli bomo tako spremenljivko #UreCakanjeNaDelo# zamenjali s spremenljivko #Param#, kot kaže slika spodaj:

  
Vnos postavke za čakanje na delo, ki omogoča vnos ur v sami postavki
  
  Slika 93: Vnos postavke za čakanje na delo, ki omogoča vnos ur v sami postavki

Na zgornji sliki je prikazan vnos prilagojene postavke za čakanje na delo v času epidemije, popolnoma enako pa moramo spremeniti tudi postavko za čakanje na delo zaradi višje sile.

Po potrditvi sprememb nam bo program v samem obračunu ponudil možnost vnosa ur v posamezno postavko:

  
Program je pripravil prazno polje za ločen vnos ur v posamezno postavko za čakanje na delo
  
  Slika 94: Program je pripravil prazno polje za ločen vnos ur v posamezno postavko za čakanje na delo

Seštevek ur v obeh postavkah za čakanje na delo (na zgornji sliki sta to postavki z oznako CAK1 in CAK2) mora ustrezati številu ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli na vrhu obračuna v polje za vnos ur Čakanje na delo

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.6. Obračun plače za vrsto dohodka 9999 - enotni obračun plače (velja do 31.5.2020)

V programu lahko obračunamo plačo po interventnem zakonu tudi za vse vrste dohodka na enem obračunu. V ta namen je v programu pri kreiranju obračuna plače na voljo nova vrsta dohodka z oznako 9999.

Pogoj za pravilen obračun po tej vrsti dohodka je seveda, da smo poleg ostalih postavk, ki jih uporabljamo za obračun plače, vnesli tudi postavke namenjene obračunu plače po interventnem zakonu [1.22]. Če smo vse te postavke že dodali pa jih moramo tudi v skladu z navodili ustrezno posodobiti [1.22.6.1], da jih bomo lahko dejansko obračunali ločeno za čas pred oz. v času epidemije.

Ko smo naše postavke obračuna plače prilagodili za potrebe enotnega oz. skupnega obračuna, lahko kreiramo novi obračun za obračun plače in izberemo ustrezno vrsto dohodka, kot kaže slika:

  
Izberemo vrsto dohodka 9999
  
  Slika 95: Izberemo vrsto dohodka 9999

Program nam pripravi popolnoma enak obračun, kot za ostale vrste dohodka tako, da najprej vnesemo skupno število ur v ustrezna polja:

  
Vnos ur rednega dela v obračun za vrsto dohodka 9999
  
  Slika 96: Vnos ur rednega dela v obračun za vrsto dohodka 9999

Ker smo postavke predhodno pravilno uredili pa nam je v delu kjer so na voljo izračuni po postavkah program sam dodal dodatne postavke za obračun ustreznih vrst dohodkov 1002, 1004 in 1190, v skladu za interventnim zakonom:

  
Dodatne postavke obračuna plače, ki so na voljo samo v obračunu dohodka 9999
  
  Slika 97: Dodatne postavke obračuna plače, ki so na voljo samo v obračunu dohodka 9999

Kot vidimo na zgornji sliki je program dejansko podvojil naše postavke obračuna in jim v oznaki samo dodal pripono z oznako vrste dohodka v katerem bo postavka obračunana.

Posledično nam bo program ponudil ločen vnos ur (v našem primeru rednega dela) za vrsto dohodka 1001 in ločen vnos ur rednega dela za delo v času epidemije, ki ga moramo obračunati pod vrsto dohodka 1002:

  
Vnos ur ločeno za redno delo pred epidemijo in v času epidemije, ki ga bo program obračunal pod vrsto dohodka 1002
  
  Slika 98: Vnos ur ločeno za redno delo pred epidemijo in v času epidemije, ki ga bo program obračunal pod vrsto dohodka 1002

Kot vidimo na zgornji sliki lahko te dodatne postavke seveda tudi sami preimenujemo, da bo tudi na plačilni listi lepo prikazano kako so posamezne postavke obračunane.

Ker smo lahko vnesli ločene ure rednega dela za vrsto dohodka 1001 in za 1002, nam bo program to prikazal tudi ločeno na plačilni listi in za vsako postavko tudi ločeno obračunal dodatek na delovno dobo:

  
Ločen prikaz rednega dela in dodatka na minulo delo za vrsto dohodka 1001 in 1002
  
  Slika 99: Ločen prikaz rednega dela in dodatka na minulo delo za vrsto dohodka 1001 in 1002

V kolikor smo obračun dokončali in ga tudi zaključili, nam bo program ponudil ločen izpis vseh REK in iREK obrazcev, za katere smo dejansko naredili obračun:

  
Izpis REK in iREK obrazcev za različne vrste dohodka
  
  Slika 100: Izpis REK in iREK obrazcev za različne vrste dohodka

Hkrati pa nam tudi ponudi možnost oddaje posameznih REK obrazcev neposredno iz obračuna vrste dohodka 9999:

  
Možnost prenosa ločenih REK obrazcev za različne vrste dohodka na eDavke
  
  Slika 101: Možnost prenosa ločenih REK obrazcev za različne vrste dohodka na eDavke

 

1.22.6.1. Nastavitev postavk za enotni obračun plače po interventnem zakonu

V nadaljevanju je prikazan primer nastavitev plačilne liste za redni obračun plače, ki jih bomo za potrebe obračuna vrste dohodka 9999 ustrezno preoblikovali.

Primer vnosa ur rednega dela za navadni oz. redni obračun plače:

  
Vnos ur rednega dela
  
  Slika 102: Vnos ur rednega dela

Primer nastavitev postavk plačilne liste, ki jih uporabljamo za tak obračun plače:

  
Primer postavk za osnovno plačilno listo s postavkami za obračun po interventnem zakonu
  
  Slika 103: Primer postavk za osnovno plačilno listo s postavkami za obračun po interventnem zakonu

Iz zgornje slike je npr. razvidno, da za obračun rednega dela uporabljamo postavko z oznako #001# v kateri pa uporabljamo formulo:

#UreRednoDelo# * #000#


Opis spremenljivk v zgornji formuli:

Program nam bo na osnovi teh vpisanih ur in naše zgoraj opisane formule izračunal znesek rednega dela, kot prikazano na spodnji sliki:

  
Plačilna lista za obračun rednega dela
  
  Slika 104: Plačilna lista za obračun rednega dela

Ker pa želimo v našem obračunu za vrsto dohodka 9999 izračunati ločeno redno delo v času pred epidemijo in ločeno v času epidemije moramo te ure rednega dela nekako razdeliti na dve postavki za pravilen obračun prispevkov PIZ.

Da bi to bilo mogoče bomo morali našo postavko za izračun rednega dela nekoliko spremeniti in sicer tako, da bo naša formula sestavljena tako:

#Param# * #000#

Opis spremenljivk v zgornji formuli:

V zgornji formuli smo torej spremenljivko #UreRednoDelo# zamenjali s spremenljivko #Param# in s tem omogočili, da bomo lahko sami ročno vnesli ure rednega dela v samo postavko, kot kaže slika spodaj:

  
Vnos ur rednega dela v postavko obračuna plače
  
  Slika 105: Vnos ur rednega dela v postavko obračuna plače

Na enak način torej spremenimo tudi postavke za izračun dopusta, bolniške ipd., se pravi vse postavke, ki jih bomo morali obračunati za čas pred epidemijo in v času epidemije.

 

1.22.7. Nastavitve obračuna plače v skladu z Zakonom o začasnih in interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP in ZIUOOPE)

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 ZIUOPPE v 11. členu ureja možnost delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa in v 24. členu povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ZZUOOP v 57. členu ureja možnost nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva in v 68. členu povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Za izvedbo teh ukrepov so bile izvedene tudi spremembe pri predlaganju REK in iREK obrazcev kar posledično pomeni tudi določene spremembe nastavitev postavk obračuna plače v programu.

Na spodnjih straneh so bolj podrobno opisani postopki vnosa posameznih postavk obračuna plače ter način izračuna zneskov v skladu s tema dvema zakonoma:

 

1.22.7.1. Nastavitev postavke za čakanje na delo po 31.5.2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo, ki velja po 31.5.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo po 31.5.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo po 31.5.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

  
Čakanje na delo po 31.05.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur
  
  Slika 106: Čakanje na delo po 31.05.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun čakanja po 31.05.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 31.05.2020:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #Param#


  
Čakanje na delo po 31.05.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 107: Čakanje na delo po 31.05.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo po 31.05.2020
  
  Slika 108: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo po 31.05.2020

PLsamoCakanjeNaDeloPo31052020.xml
Velikost: 0,72 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.7.2. Nastavitev postavke za subvencioniran skrajšani delovni čas

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za skrajšan delovni čas. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za subvencijo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure subvencioniranega delovnega časa prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo v primeru subvencioniranega delovnega časa oz. v ta namen se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

  
Subvencionirano na delo v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur
  
  Slika 109: Subvencionirano na delo v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

#UrnaPostavkaSubvencija# * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun subvencioniranega dela v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primer subvencioniranega dela:

#UrnaPostavkaSubvencija# * #Param#


  
Subvencionirano na delo v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 110: Subvencionirano na delo v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Nastavitve plačilne liste s postavko za subvencionirano delo
  
  Slika 111: Nastavitve plačilne liste s postavko za subvencionirano delo

PLsamoCakanjeNaDeloSubvencija001.xml
Velikost: 0,68 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.7.3. Nastavitev postavke za čas karantene 50%

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno ob prehodu meje, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 50% iz 137/6 člena ZDR-1. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene.

Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača največ v višini 50% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:

  
Vnos ur za odrejeno karanteno 50%
  
  Slika 112: Vnos ur za odrejeno karanteno 50%

Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 50%:

#UrnaPostavkaKarantena50# * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:

#UrnaPostavkaKarantena50# * #Param#


  
Postavka za odrejeno karanteno v višini 50%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 113: Postavka za odrejeno karanteno v višini 50%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:

  
Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3
  
  Slika 114: Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3

PLkarantena50_1.xml
Velikost: 0,68 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR1 in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.7.4. Nastavitev postavke za čas karantene 80%

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno ob stiku z okuženo osebo, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 80% iz 137/6 člena ZDR-1.

Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:

  
Vnos ur za odrejeno karanteno 80%
  
  Slika 115: Vnos ur za odrejeno karanteno 80%

V kolikor je izračunana bruto osnova nižja od minimalne plače, se za bruto osnovo vzame znesek minimalne plače!

Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 80%:

#UrnaPostavkaKarantena80# * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:

#UrnaPostavkaKarantena80# * #Param#


  
Postavka za odrejeno karanteno v višini 80%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 116: Postavka za odrejeno karanteno v višini 80%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:

  
Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3
  
  Slika 117: Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3

PLkarantena80_1.xml
Velikost: 0,69 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR2 in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.7.5. Nastavitev postavke za čas karantene 100%

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno zaradi okužbe na delovnem mestu, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 100% iz 137/6 člena ZDR-1.

Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača v višini 100% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:

  
Vnos ur za odrejeno karanteno 100%
  
  Slika 118: Vnos ur za odrejeno karanteno 100%

Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 100%:

#UrnaPostavkaKarantena# * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:

#UrnaPostavkaKarantena# * #Param#


  
Postavka za odrejeno karanteno v višini 50%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 119: Postavka za odrejeno karanteno v višini 50%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:

  
Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3
  
  Slika 120: Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3

PLkarantena100_1.xml
Velikost: 0,69 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR3 in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.7.6. Nastavitev postavke za kratkotrajno odsotnost od dela zaradi bolezni

V primeru izplačila nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni), ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

Po izplačilu nadomestila zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela, lahko delodajalec vloži na ZZZS zahtevek za refundacijo.

Za pravilen obračun tega nadomestila je potrebno v šifrant dodati novi postavki v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna po spodnjih nastavitvah:

  
Vnos postavke za vpis števila ur boleznin do 3 dni
  
  Slika 121: Vnos postavke za vpis števila ur boleznin do 3 dni

Za izračun nadomestila smo v spodnjem primeru uporabili urno postavko, ki jo uporabljamo tudi pri izračunu nadomestila za čakanje na delo 80%, ki je tudi omejena do višine min plače, lahko pa namesto te, urno postavko (80% povprečne urne postavke zadnjih treh plač) izračunate tudi sami v svoji postavki ter uporabite vašo za izračun nadomestila ali pa uporabite isto, ki jo uporabljate za ostale vrste boleznin.

  
Vnos postavke za izračun boleznin do 3 dni
  
  Slika 122: Vnos postavke za izračun boleznin do 3 dni

BOL3KratkotrajneBoleznine.xml
Velikost: 1,21 kB

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Seznam vseh postavk s postavkami za obračun boleznin- 3dni
  
  Slika 123: Seznam vseh postavk s postavkami za obračun boleznin- 3dni

Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.

Za pravilno poročanje na REK obrazcu in pravilno izpolnjen zahtevek za refundacijo je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti

Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:

  
Kliknemo na + za vnos podatkov o zadržanosti in za refundacijo
  
  Slika 124: Kliknemo na + za vnos podatkov o zadržanosti in za refundacijo

Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:

  
Kliknemo na gumb za vnos nove vrstice
  
  Slika 125: Kliknemo na gumb za vnos nove vrstice

Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu boleznine do 3 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 13- bolezen -3 dni

  
Izberemo razlog zadržanosti 13- bolezen- 3 dni
  
  Slika 126: Izberemo razlog zadržanosti 13- bolezen- 3 dni

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.7.7. Nastavitev postavke za Izolacijo do 90 dni- 90%

V primeru izolacije do 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.

V primeru izplačila nadomestila plače zaradi izolacije ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za izolacijo do 90 dni prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Bol. nad 30 dni, kot je prikazano na primeru spodaj:

  
Vnos ur izolacije v polje "Bol. do 30 dni"
  
  Slika 127: Vnos ur izolacije v polje "Bol. do 30 dni"

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska izolacije do 90 dni bo poleg ostalih postavk potrebno kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

V primeru izolacije do 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove in postavki za vpis ur in obračun zneska izolacije vnesemo, kot je prikazano na spodnjih slikah:

  
Vnos postavke za vpis števila ur izolacije do 90 dni
  
  Slika 128: Vnos postavke za vpis števila ur izolacije do 90 dni

  
Vnos postavke za izračun izolacije do 90 dni
  
  Slika 129: Vnos postavke za izračun izolacije do 90 dni

IZL1Izolacija1.xml
Velikost: 1,22 kB

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Seznam vseh postavk s postavkami za obračun izolacije do 90 dni
  
  Slika 130: Seznam vseh postavk s postavkami za obračun izolacije do 90 dni

Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.

Za pravilno poročanje na REK obrazcu je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti.

Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:

  
Kliknemo na + za vnos podatkov o zadržanosti in za refundacijo
  
  Slika 131: Kliknemo na + za vnos podatkov o zadržanosti in za refundacijo

Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:

Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu Izolacije do 90 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 08- Izolacija do 90 dni- 90%

  
Izberemo razlog zadržanosti 08- Izolacija do 90 dni- 90%
  
  Slika 132: Izberemo razlog zadržanosti 08- Izolacija do 90 dni- 90%

Program bo za to vrsto zadržanosti pripravil ločen izpis zahtevka za refundacijo, kar velja do 31.12.2020.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.7.8. Nastavitev postavke za Izolacijo nad 90 dni- 100%

V primeru izolacije nad 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 100% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.

V primeru izplačila nadomestila plače zaradi izolacije ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za izolacijo nad 90 dni prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Bol. nad 30 dni, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska izolacije nad 90 dni bo poleg ostalih postavk potrebno kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

V primeru izolacije nad 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 100% od osnove in postavki za vpis ur in obračun zneska izolacije vnesemo, kot je prikazano na spodnjih slikah:

  
Vnos postavke za vpis števila ur izolacije nad 90 dni
  
  Slika 133: Vnos postavke za vpis števila ur izolacije nad 90 dni

  
Vnos postavke za izračun izolacije nad 90 dni
  
  Slika 134: Vnos postavke za izračun izolacije nad 90 dni

IZL2Izolacija1.xml
Velikost: 1,22 kB

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Seznam vseh postavk s postavkami za obračun izolacije nad 90 dni
  
  Slika 135: Seznam vseh postavk s postavkami za obračun izolacije nad 90 dni

Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.

Za pravilno poročanje na REK obrazcu je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti.

Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:

Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:

Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu Izolacije nad 90 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 08- Izolacija nad 90 dni- 100%

  
Izberemo razlog zadržanosti 08- Izolacija nad 90 dni- 100%
  
  Slika 136: Izberemo razlog zadržanosti 08- Izolacija nad 90 dni- 100%

Program bo za to vrsto zadržanosti pripravil ločen izpis zahtevka za refundacijo, kar velja do 31.12.2020.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.7.9. Nastavitev postavke za čakanje na delo po 31.10.2020

V kolikor mora urna postavka za čakanje na delo po 31.10.2020 še vedno biti omejena najmanj do višine minimalne plače lahko še naprej v ta namen uporabljamo postavko CAK3, kar je opisano v poglavju Nastavitev postavke za čakanje na delo po 31.5.2020 [1.22.7.1]. V tem primeru so spodnja navodila brezpredmetna!

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo, ki velja po 31.10.2020 za primer, ko urna postavka za obračun nadomestila ni omejena z min plačo. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo po 31.10.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo po 31.10.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev pred nastopom čakanja na delo brez obračunanih nadur in ni več omejeno do nimimalne plače ali povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

  
Čakanje na delo po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo
  
  Slika 137: Čakanje na delo po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

(#UrnaPostavkaZad3PlacPredCak# * 0,8) * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun čakanja po 31.10.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna moramo vpisati tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 31.10.2020:

(#UrnaPostavkaZad3PlacPredCak#*0,8) * #Param#


  
Čakanje na delo po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 138: Čakanje na delo po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo po 31.10.2020
  
  Slika 139: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo po 31.10.2020

PLsamoCakanjeNaDeloPo31102020_1.xml
Velikost: 0,72 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.7.10. Nastavitev postavke za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo v primeru višje sile, ki velja po 31.10.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

  
Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur
  
  Slika 140: Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

(#UrnaPostavkaKarantena#*0,8) * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun čakanja zaradi višje sile po 31.10.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna moramo vpisati tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur nadomestila zaradi višje sile v postavko na obračunu:

(#UrnaPostavkaKarantena#*0,8) * #Param#


  
Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 141: Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020
  
  Slika 142: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020

PLsamoCakanjeNaDeloVisjaSilaPo31102020_2.xml
Velikost: 0,71 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.7.11. Nastavitev postavke za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo v primeru višje sile, ki velja po 01.12.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti, brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

  
Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur
  
  Slika 143: Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#


Primer formule za izračun čakanja po 01.12.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 01.12.2020:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #Param#


  
Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko
  
  Slika 144: Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

  
Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020
  
  Slika 145: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020

PLsamoCakanjeNaDeloVisjaSilaPo01122020_2.xml
Velikost: 0,71 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.22.7.12. Nastavitev postavke za krizni dodatek v obračunu za december 2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna kriznega dodatka, ki velja pri izplačilu plače za mesec december 2020. Krizni dodatek določa Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) v 85. členu. in lahko najdemo podrobnosti na naslednji povezavi [https://www.uradni-list.si/_pdf/2020/Ur/u2020203.pdf].

Na podlagi 85. člena ZIUPOPDVE morajo zasebni delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki opravljajo delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz. sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas. Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur (2x 940,58).

Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.

Mesečni krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov ter se o izplačilu poroča na REK-1 obrazcu, šifra vrste dohodka 1190. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052

Postavko za izračun kriznega dodatka kreiramo v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna plače, kot kaže slika spodaj:

  
Krizni dodatek
  
  Slika 146: Krizni dodatek

Primer formule za izračun kriznega dodatka:

[#ex1bruto#<(2*(#ex1MinPlaca#/(#ex1FondUr#*(#ZapFondUrNaTeden#40)))*#ex1ureZavarovalnaOsnova#):#Param#]0


Ko smo dodali postavko pa torej naredimo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1190:

  
Izberemo vrsto dohodka 1190
  
  Slika 147: Izberemo vrsto dohodka 1190

Na obračunu bo tako na voljo polje za vnos kriznega dodatka, ki je do višine 200 eur neobdavčen. Program bo vneseni znesek dodatka obračunal le, če zadnja izplačana bruto plača zaposlenega ni presegala dvakratnika minimalne plače.

  
Plačilna lista s postavko za izplačilo kriznega dodatka
  
  Slika 148: Plačilna lista s postavko za izplačilo kriznega dodatka

PLsamoKrizniDodatekDecember2020_NEW.xml
Velikost: 0,74 kB

Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo znesek kriznega dodatka v ustrezno polje in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj [1.3]. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj [1.4]

 

1.23. Postavke za obračun plače vezane na novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F)

Vezano na Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) je bila sprejeta novela tega zakona, ki je začela veljati 11. avgusta 2023. Novela ureja tudi vse ostale interventne ukrepe za odpravo posledic poplav iz avgusta 2023.

Pri pripravi obračuna plače je tako potrebno upoštevati, da je 14. avgust 2023 s sprejetjem novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč opredeljen, kot dela prost dan.

Ker je s to naravno katastrofo povezanih več možnih scenarijev, ki vplivajo na obračun plače so v programu na voljo postavke, ki jih uporabimo za ustrezen obračun nadomestil povezanih z novelo ZOPNN-F:

 

1.23.1. Obračun plače za dan solidarnostni 14.08.2023

Dne 10.08.2023 je bila v Ur. l. RS, št. 88/2023., v 13.b členu objavljena novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), kot začasni ukrep na področju dela prostih dni. Novela določa, da se ne glede na 2. člen Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, v letu 2023 določi 14. avgust, kot dan solidarnosti, ki je posledično dela prosti dan in velja izjemoma le v letu 2023, ne pa tudi v bodoče.

Ure zadržanosti tega dne se tako v meniju |Plače |Evidenca in obračun delovnih ur vnašajo, kot izredni dopust (prikaz slika spodaj):

  
Vnos ur za dan solidarnosti v evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela
  
  Slika 149: Vnos ur za dan solidarnosti v evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela

1.23.2. Urejanje formul za obračun plače na dan solidarnosti

1.23.2.1 1. Korak

V meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna vnesemo dve novi formuli, ki ju potrebujemo za obračun plače na ta dan.

Formulo SOLu vnesemo s klikom na gumb Vnos novega, kot je prikazano spodaj:

  
Vnos formule za vpis ur solidarnosti
  
  Slika 150: Vnos formule za vpis ur solidarnosti

Formulo SOL vnesemo s klikom na gumb Vnos novega, kot je prikazano spodaj:

  
Vnos formule za obračun ur solidarnosti
  
  Slika 151: Vnos formule za obračun ur solidarnosti

Formula:

#SOLu# * #UrnaPostavkaBolniska#  (če želimo izračun iz povprečne urne postavke zadnjih treh mesecev) ali
#SOLu# * #000# (če želimo izračun iz urne postavke za redno delo, ki jo imamo označeno z oznako #000#)


Zgoraj opisane formule lahko tudi prevzamemo z datoteko, ki jo uvozimo v šifrant formul s klikom na izmenjavaPodatkov.gif ter izbiro možnosti Uvoz formul iz datoteke XML ali drugega podjetja. Datoteko prevzamemo s klikom na povezavo ter se tako lahko odločamo med spodaj navedenima glede na to ali želi obračun nadomestila iz povprečne urna postavke zadnjih treh mesecev ali tekoče urne postavke.

Datoteka, kjer se nadomestilo izračunava iz povprečne urne postavke zadnjih treh mesecev:

PLSolidarnostniDanZOPPN-F_pretekli3m_urna_post.xml
Velikost: 1,20 kB

Datoteka, kjer se nadomestilo izračunava iz urne postavke tekočega meseca z oznako (000):

PLSolidarnostniDanZOPPN-F_tekoca_urna_post.xml
Velikost: 1,18 kB

Po uvozu bodimo pozorni, da sta oznaki SOLu in SOL po vrsti pred formulami oz. postavkami, kjer se uporabljata za obračun (dopust, dodatek na delovno dobo). Po uvozu obkljukamo formuli in ju s klikom na puščico v orodni vrstici nad seznamom postasvko pomikamo na mesto pred postavko za izračun dopust, kot je prikazano na sliki spodaj:

PLSOLFORMULE.gif

1.23.2.2 2. Korak

Ure dneva solidarnosti ne smejo vplivati na saldo rednega dopusta zato prilagodimo še formulo, ki jo imamo za obračun rednega dopusta tako, da se ure solidarnostnega dne odštejejo od ur dopusta:

  
Urejanje formule za obračun dopusta
  
  Slika 152: Urejanje formule za obračun dopusta

Formula:

(#UreDopust#-#SOLu#) * #000#


OPOZORILO V NADALJEVANJU VELJA SAMO ZA STRANKE, ki imajo v nastavitvah podjetja |Nastavitve |Nastavitve podjetja |KadrI, obračun plač in letno poorčanje označeno, da se podatki o dopustu odštevajo iz obračuna plač:

PLSolidarnostniDanDodatekNEW.gif

Navodilo kako vnesti in obračunati ure v tem primeru

Potrebno je te ure odšteti od rednega dela in NE od dopusta. V evidenco prisotnosti oz. obračun se tako ure na vrhu vpišejo kot del ur rednega dela in v formuli odštevajo od rednega dela.

Spodaj na sliki je prikazan postopek, kako spremenite formulo za izračun rednega dela, kjer se odštejejo ure SOLu od ur rednega dela.

PLSolidarnostniDanDodatekNEW1.gif

Formula:

(#UreRednoDelo#-#SOLu#) * #000#

1.23.2.3 3. korak

Če dodatka na delovno dobo ne obračunavamo iz kakršnih koli razlogov potem ta korak ni potreben.

V kolikor obračunavamo tudi dodatek za delovno dobo in smo solidarnostni dan obračunali po tekoči urni postavki, je potrebno posodobiti tudi postavko za izračun dodatka na minulo delo v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna.

Primer:V kolikor je bila prej formula za obračun dodatka na delovno dobo:

je sedaj potrebno dodati še +#SOL# in bo nova formula enaka:

PLSolidarnostniDanDodatek.gif

V kolikor smo za izračun solidarnostnega dne uporabili urno postavko iz povprečja zadnjih treh plač, ki že vključuje tudi dodatek na delovno dobo pa postavke za izračun dodatka na minulo delo ni potrebno spreminjati.

1.23.2.4 4. korak in obračun plače za dan solidarnosti

Na obračunu plače in plačilni listi želimo dan solidarnosti prikazati ločeno od obračuna ur rednega dopusta zato je potrebno ure, ki jih vpišemo v polje Dopust, vpisati še v ločeno postavko z oznako SOLu, kot je prikazano na primeru spodaj:

  
Vnos ur solidarnosti
  
  Slika 153: Vnos ur solidarnosti

Vpisane ure se bodo tako izračunale v vrstici SOL in ločeno prikazale na izpisu plačilne liste.

  
Predogled plačilne liste avgust 2023 - solidarnostni dan
  
  Slika 154: Predogled plačilne liste avgust 2023 - solidarnostni dan

 

1.23.3. Obračun plače za delo na dan solidarnostni 14.08.2023

2. odst. 166. člena ZDR-1 pravi, da se pravica do dela prostega dne lahko omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan.

V takšnem primeru je lahko zaposleni delal na dan 14.08.2023 in prejel plačo za opravljeno delo. Po KPOP pa za delo na prost dan zaposlenemu pripada še dodatek določen v kolektivni pogodbi.

Ure zadržanosti tega dne se tako v meniju |Plače |Evidenca in obračun delovnih ur vnaša kot običajno - redno delo (prikaz slika spodaj):

  
Vnos ur za delo na dan solidarnosti v evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela
  
  Slika 155: Vnos ur za delo na dan solidarnosti v evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela

Obračun plače se naredi kot običajno delo za dneve dela proste dni, kjer je poleg rednega dela običajno obračunan še dodatek na delo (višina tega je določena v kolektivni pogodbi).

Spodaj primer formule za obračun 50% dodatka za delo na dela proste dni.:

  
Dodatek za delo na dela prost dan
  
  Slika 156: Dodatek za delo na dela prost dan

Ure za obračun dodatka vnesemo v za to pripravljeno postavko pod oznako vrstice DOD in se obračuna kot dodatek ter tako tudi izpiše na plačilni listi.

  
Predogled plačilne liste avgust 2023 - delo na dan solidarnosti
  
  Slika 157: Predogled plačilne liste avgust 2023 - delo na dan solidarnosti

 

1.23.4. Nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile

Višja sila je nastala na strani zaposlenega, ker ni mogel priti na delo zaradi npr. neprevozne ceste, plazu in podobnih posledic naravne nesreče. Višja sila lahko traja dalj časa, zaposleni pa prejme za čas odsotnosti nadomestilo. Ukrep velja od 3.8.2023 do 31.12.2023.

V REK-O se ure in bruto znesek za omenjeno nadomestilo nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile poročajo v P01b (Nadomestila plače, ki ne bremenijo delodajalcev) in M01, zato uporabimo vnos ur v "čakanje na delo" in sledimo spodaj podanim navodilom.

Ure nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile se tako v meniju |Plače |Evidenca in obračun delovnih ur vnašajo kot čakanje na delo (prikaz slika spodaj):

  
Vnos ur za zadržanost višja sila v evidenci prisotnosti in odsotnosti z dela
  
  Slika 158: Vnos ur za zadržanost višja sila v evidenci prisotnosti in odsotnosti z dela

1.23.4.1 Urejanje formul za obračun plače za nezmožnost opravljanja dela višja sila

V meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna vnesemo novo formulo, ki jo potrebujemo za obračun plače za obdobje čakanja.

Formulo CAK8u vnesemo s klikom na gumb Vnos novega, kot je prikazano spodaj:

  
Vnos formule za vpis ur nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile
  
  Slika 159: Vnos formule za vpis ur nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile

Formulo CAK8 vnesemo s klikom na gumb Vnos novega, kot je prikazano spodaj:

  
Vnos formule za obračun ur nadomestila za nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sila
  
  Slika 160: Vnos formule za obračun ur nadomestila za nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sila

Formula:

#CAK8u# * #UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80#

V primeru, da v podjetju že imamo formulo za obračun drugih vrst čakanja na delo, preverimo, da v njej ne uporabljamo oznake UreCakanjeNaDelo, saj bi se te ure potem obračunale 2x.

Zgoraj opisane formule pa lahko tudi prevzamemo iz spodnje datoteke in jih uvozimo v šifrant formul s klikom na izmenjavaPodatkov.gif in izbiro možnosti Uvoz formul iz datoteke XML ali drugega podjetja:

PLCakanjeNaDeloVisjaSilaZOPNN-F.xml
Velikost: 1,33 kB

1.23.4.2 Obračun plače za nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile

Na obračunu plače in plačilni listi želimo prikazati zadržanost ločeno od obračuna ostalih ur, zato je potrebno ure vpisane v polje Čakanje na delo, vpisati še v ločeno postavko oznake CAK8u kot je prikazano na primeru spodaj:

  
Vnos ur zadržanosti zaradi višje sile
  
  Slika 161: Vnos ur zadržanosti zaradi višje sile

Vpisane ure se bodo tako izračunale v vrstici CAK8 in ločeno prikazale na izpisu plačilne liste.

  
Predogled plačilne liste avgust 2023 - nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sila
  
  Slika 162: Predogled plačilne liste avgust 2023 - nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sila

 

1.23.5. Čakanje na delo

Razlog za napotitev zaposlenega na začasno čakanje na delo je nastal na strani delodajalca, ker zaradi posledic poplave začasno ne more zagotavljati izvajanja dela. Čakanje na delo lahko traja dalj časa, zaposleni pa prejme za čas odsotnosti nadomestilo. Ukrep velja od 3.8.2023 do 31.10.2023.

V REK-O se ure in bruto znesek za omenjeno nadomestilo čakanja na delo zaradi višje sile poročajo v P01b (Nadomestila plače, ki ne bremenijo delodajalcev) in M02, zato uporabimo vnos ur v "čakanje na delo" in sledimo spodaj podanim navodilom.

Ure čakanja na delo se tako v meniju |Plače |Evidenca in obračun delovnih ur vnašajo kot čakanje na delo (prikaz slika spodaj):

  
Vnos ur za zadržanost čakanje na delo v evidenci prisotnosti in odsotnosti z dela
  
  Slika 163: Vnos ur za zadržanost čakanje na delo v evidenci prisotnosti in odsotnosti z dela

1.23.5.1 Urejanje formul za obračun plače za čakanje na delo

V meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna vnesemo novo formulo, ki jo potrebujemo za obračun plače za obdobje čakanja.

Formulo CAK9u vnesemo s klikom na gumb Vnos novega, kot je prikazano spodaj:

  
Vnos formule za vpis ur čakanja na delo
  
  Slika 164: Vnos formule za vpis ur čakanja na delo

Formulo CAK9 vnesemo s klikom na gumb Vnos novega, kot je prikazano spodaj:

  
Vnos formule za obračun ur nadomestila za čakanje na delo
  
  Slika 165: Vnos formule za obračun ur nadomestila za čakanje na delo

Formula:

#CAK9u# * #UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80#

V primeru, da v podjetju že imamo formulo za obračun drugih vrst čakanja na delo, preverimo, da v njej ne uporabljamo oznake UreCakanjeNaDelo, saj bi se te ure potem obračunale 2x.

Zgoraj opisane formule pa lahko tudi prevzamemo iz spodnje datoteke in jih uvozimo v šifrant formul s klikom na izmenjavaPodatkov.gif in izbiro možnosti Uvoz formul iz datoteke XML ali drugega podjetja:

PLcakanjeNaDeloZOPNN-F.xml
Velikost: 1,27 kB

1.23.5.2 Obračun plače za čakanje na delo višja sila

Na obračunu plače in plačilni listi želimo prikazati zadržanost ločeno od obračuna ostalih ur, zato je potrebno ure vpisane v polje Čakanje na delo, vpisati še v ločeno postavko oznake CAK9u kot je prikazano na primeru spodaj:

  
Vnos ur čakanja na delo
  
  Slika 166: Vnos ur čakanja na delo

Vpisane ure se bodo tako izračunale v vrstici CAK9 in ločeno prikazale na izpisu plačilne liste.

  
Predogled plačilne liste avgust 2023 - čakanje na delo
  
  Slika 167: Predogled plačilne liste avgust 2023 - čakanje na delo

 

1.23.6. Nadomestilo za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči

Zakon o gasilstvu (ZGas) ureja pravice do odsotnosti z dela in do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela v primeru »prostovoljnega gasilstva«. V 25. členu določa, da prostovoljnemu gasilcu med intervencijo in med usposabljanjem na podlagi poziva pristojnega organa občine ali države pripada nadomestilo plače.

Prvi odstavek 2. člena te Uredbe določa, da prostovoljnemu gasilcu na intervenciji, ki je v delovnem razmerju, pripada nadomestilo plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi delal.

V REK-O se ure in bruto znesek za omenjeno nadomestilo nezmožnosti opravljanja dela zaradi intervencije poročajo v P01b (Nadomestila plače, ki ne bremenijo delodajalcev) in M01, zato uporabimo vnos ur v "čakanje na delo" in sledimo spodaj podanim navodilom.

Ure nadomestila za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se tako v meniju |Plače |Evidenca in obračun delovnih ur vnašajo kot čakanje na delo (prikaz slika spodaj):

  
Vnos ur za zadržanost opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v evidenci prisotnosti in odsotnosti z dela
  
  Slika 168: Vnos ur za zadržanost opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v evidenci prisotnosti in odsotnosti z dela

1.23.6.1 Urejanje formul za obračun nadomestila za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči

V meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna vnesemo novo formulo, ki jo potrebujemo za obračun plače za obdobje čakanja.

Formulo INTu vnesemo s klikom na gumb Vnos novega, kot je prikazano spodaj:

  
Vnos formule za vpis ur nadomestila za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči
  
  Slika 169: Vnos formule za vpis ur nadomestila za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči

Formulo INT vnesemo s klikom na gumb Vnos novega, kot je prikazano spodaj:

  
Vnos formule za obračun nadomestila za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči
  
  Slika 170: Vnos formule za obračun nadomestila za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči

Formula:

#INTu# * #000#

V primeru, da v podjetju že imamo formulo za obračun drugih vrst čakanja na delo, preverimo, da v njej ne uporabljamo oznake UreCakanjeNaDelo, saj bi se te ure potem obračunale 2x.

Zgoraj opisane formule pa lahko tudi prevzamemo iz spodnje datoteke in jih uvozimo v šifrant formul s klikom na izmenjavaPodatkov.gif in izbiro možnosti Uvoz formul iz datoteke XML ali drugega podjetja:

PLCakanjeNaDeloIntervencija.xml
Velikost: 1,34 kB

1.23.6.2 Obračun plače nadomestila za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči

Na obračunu plače in plačilni listi želimo prikazati zadržanost ločeno od obračuna ostalih ur, zato je potrebno ure vpisane v polje Čakanje na delo, vpisati še v ločeno postavko oznake INTu kot je prikazano na primeru spodaj:

  
Vnos ur zadržanosti zaradi intervencije
  
  Slika 171: Vnos ur zadržanosti zaradi intervencije

Vpisane ure se bodo tako izračunale v vrstici INT in ločeno prikazale na izpisu plačilne liste.

  
Predogled plačilne liste avgust 2023 - Nadomestilo za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči
  
  Slika 172: Predogled plačilne liste avgust 2023 - Nadomestilo za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči

 

1.24. Kako naredimo obračun plač za zaposlene?

Koraki za izdelavo obračuna plač so opisani v naslednjih 8 točkah:

  1. Vnos podatkov za glavo obračuna [1.24.1].
  2. Izbira in dodajanje zaposlenih (tudi zasebnika) v obračun plač. [1.24.2]
  3. Vnos ur in drugih podatkov za posamične zaposlene. [1.24.3]
  4. Potrditev in zapiranje obračuna. [1.24.4]
  5. Izpis obrazcev in plačilnih list: [1.24.6]
  6. Generiranje plačilnih nalogov: [1.24.8]
  7. Knjiženje obračuna plač na temeljnico. [1.24.9]
  8. Knjiženje izplačila plač preko knjiženja prometa na TR. [1.24.12]

Posamezni koraki obračuna plač so opisani v nadaljevanju.

 

1.24.1. Korak 1: Vnos osnovnih podatkov za obračun plač - podatki za glavo obračuna

Pripravo obračuna plač pričnemo tako, da najprej ustvarimo novi obračun plač t.j. paket znotraj katerega bomo obračunali plače za več zaposlenih. To naredimo tako, da kliknemo na gumb Novi obračun plač v meniju |Plače |Obračuni plač.

  
Kreiranje novega obračuna plač
  
  Slika 173: Kreiranje novega obračuna plač

Po pritisku na gumb Novi obračun plač se nam prikaže naslednja vnosna maska:

  
Osnovni podatki o obračunu plač
  
  Slika 174: Osnovni podatki o obračunu plač

Na tej strani vnesemo osnovne podatke o obračunu plač, ki se bodo kasneje izpisali na obrazcih obračuna plač (REK-1, iREK, 1-ZAP/M). Vnosna polja se že prikažejo s privzetimi podatki za tipični obračun plač. Pomen posameznih vnosnih polj je naslednji:

Obračun za mesecIzberemo mesec za obračun plač. Glede na našo izbiro bo program pri izračunu plač za posamezne zaposlene upošteval dohodninsko lestvico za izbrani mesec glede na veljavno dohodninsko zakonodajo in druge predpise. Pri izdelavi obračuna plač je to edini podatek, ki ga je potrebno vnesti. Vsi ostali podatke (lestvice, stopnje davkov in prispevkov, ...) so že vnešeni v program s strani ponudnika rešitve.
Vrsta dohodkaTa podatek se izpiše na obrazcu REK-1.
Datum obračunaVpišemo datum obračuna. Ta podatek se izpiše na predpisanih obrazcih obračuna plač.
Datum izplačilaVpišemo datum izplačila. Ta podatek se izpiše na predpisanih obrazcih obračuna plač in je merodajen za dohodninsko lestvico in stopnje za izračun prispevkov ter davka na plače.ž
Izplačevalec Podjetje v kateremu se nahajamo.
Pooblaščenec, firma, naslov, davčnaPodatke o pooblaščencu vnesemo v primeru, ko izplačevalec pooblasti drugo osebo za obračunavanje plač.
Št. računa za izplačiloŠt. našega TRR iz akterega bomo izvedli izplačilo.
Kolektivna pogodbaIzberemo kolektivno pogodbo, ki velja za naše podjetje. Podatek se uporabi za obrazec 1-Z.
Odgovorna osebaIme in priimek osebe odgovorne za sestavo obrazca 1-Z.
Telefonska številkaTel. št. odgovorne osebe pri oddaji obrazca 1-Z na AJPES.
Opombe/Opis obračunaVpišemo poljubno besedilo, ki opisuje obračun plač. Podatek se vodi za naše interne potrebe.
Izhodiščna plačaVpišemo izhodiščno plačo za izračun bruto plač za zaposlene, ki imajo plačo določeno s količnikom od izhodiščne plače. Vnos ni obvezen.
Nadomestilo za prevoz na delo z lastnim vozilom (na km)Vnesemo znesek nadomestila.
Nadomestilo za prevoz na delo z lastnim vozilom(dodatni znesek v primeru spremembe uredbe)Vnesemo znesek nadomestila.
Izberite oz. vnesite znesek dnevnega nadomestila za obračun malice zaposlenimIzberemo v kakšni višini se obračunava nadomestilo za malico. Izberemo lahko bodisi minimalnim zneskom bodisi maksimalni dovoljeni neobdavčeni znesek povračila za izbrani mesec. Tretja možnost pa je, da sami vpišemo znesek dnevnega povračila za malico med delom (za 8-urni delovnik).
Zaokroževanje obračuna plačDoločimo kako naj program zokrožuje zneske pri izračunu bruto plač in davkov ter prispevkov.

Ko vnesemo podatke, jih potrdimo s klikom na V redu. Po potrditvi vnosa se nam odpre stran s prikazom obračuna ter seznamom zaposlenih vključenih v obračun.

Če želimo spremenite podatke za glavo obračuna, lahko to naredimo kadarkoli s klikom na gumb GumbSpremeni.gif v orodni vrstici.

 

1.24.2. Korak 2: Izbira in dodajanje zaposlenih (tudi zasebnika) v obračun

Ko smo vnesli podatke za glavo obračuna plač nadaljujemo z izbiro zaposlenih za katere bomo izdelali obračun plač:

  
Prikaz obračuna in gumb za dodajanje zaposlenih v obračun
  
  Slika 175: Prikaz obračuna in gumb za dodajanje zaposlenih v obračun

Če še nismo izbrali nobenega zaposlenega imamo na začetku dve možnosti:

V kolikor na obračunu plače kliknemo na gumb Dodaj osebo bomo lahko iz šifranta zaposlenih izbrali osebo, ki jo želimo dodati v obračun.

Odpre se nam seznam zaposlenih:

  
Izberemo osebo, ki jo bomo dodali v obračun
  
  Slika 176: Izberemo osebo, ki jo bomo dodali v obračun

Po kliku na naziv osebe se bo ta prenesla v obračun plače.

V kolikor zaposlene vodimo na ločenih stroškovnih mestih pa imamo možnost dodati vse zaposlene na istem stroškovnem mestu hkrati v obračun plače. To storimo tako, da v seznamu zaposlenih le te najprej poiščemo po stroškovnem mestu, kot kaže spodnja slika:

  
Iskanje zaposlenih po stroškovnem mestu in prenos v obračun plače
  
  Slika 177: Iskanje zaposlenih po stroškovnem mestu in prenos v obračun plače

Ko smo si prikazali vse zaposlene na istem stroškovnem mestu kliknemo na gumb Dodaj vse aktivne zaposlene ter jih prenesemo v obračun plače.

Ko dodamo v obračun vsaj enega zaposlenega se nam prikaže obračun s seznamom dodanih zaposlenih:

  
Prikaz obračuna s seznamom zaposlenih
  
  Slika 178: Prikaz obračuna s seznamom zaposlenih

Na zgornji sliki vidimo, da nas program opozarja v primeru, ko v šifrantu zaposlenih nimamo podatka o davčni številki ali transakcijskem računu zaposlenega. S klikom na zaposlenega pri vnosu podatkov za bruto plačo lahko vpišemo manjkajoče podatke.

Ko smo dodali zaposlene v obračun preidemo na vnos ur in drugih podatkov za obračun

 

1.24.3. Korak 3: Vnos ur in drugih podatkov za posamične zaposlene

Ko v seznamu zaposlenih kliknemo na določeno osebo se nam odpre vnosna maska, kjer lahko vnesemo podatke za zaposlenga:

  
Vnos ur in drugih podatkov za zaposlega za obračun plač
  
  Slika 179: Vnos ur in drugih podatkov za zaposlega za obračun plač

V glavi vnosne maske se nam izpišejo osnovni podatki o zaposlenem. S puščicami so nakazane funkcije nekaterih gumbov. Uporabimo pa lahko še naslednje možnosti:

Pod glavo s podatki o zaposlenem se nahajajo vnosna polja, ki so razdeljena v naslednje kategorije:

S preklapljanjem med zavihki, lahko vnesemo vse podatke, ki so potrebni za izračun plače zaposlenega. Zavihek trenutne maske v katero bomo vnašali podatke, je obarvan v modro barvo, kot je to lepo vidno na zgornji sliki.

Po vnosu podatkov v posamezno kategorijo, je potrebno spremembe potrditi s klikom na gumb V redu

 

1.24.3.1. Vnos delovnih ur za redno delo, dopust, praznike, ...

  
Vnos ur za zaposlega v obračunskem mesecu za obračun plač
  
  Slika 180: Vnos ur za zaposlega v obračunskem mesecu za obračun plač

Pri vnosu ur vnašamo le-te v ustrezna vnosna polja, ki so sledeča:

Skupaj za zav. osnovoVnesemo skupno število ur za katero se obračunajo prispevki. Npr. če zaposleni prične delati sredi obračunskega meseca, potem vnesemo samo število ur od sredine meseca naprej. Program v tem vnosnem polju avtomatsko ponudi število ur, ki ga izračuna glede na skupni fond ur v obračunskem mesecu ter tedenski delovnik, ki ga vnesemo pri zaposlenemu. Podatek pa lahko nato spremenimo. Vsota vseh ostalih ur mora biti vsaj enaka zavarovalni osnovi.
...Ostala vnosna polja se uporabijo za prikaz količine delovnih ur po posameznih osnovah izračuna bruto plače.

 

1.24.3.2. Določitev bruto plače - vnosna maska brez uporabe formul za izračun osnov in dodatkov

Če v programu ne določimo vrst bruto osnov in dodatkov za obračun plače nam program ponudi privzeto osnovno vnosno masko za vnos osnovne bruto plače ter vnos dveh vrst dodatkov:

  
Določitev bruto plače s poenostavljeno vnosno masko
  
  Slika 181: Določitev bruto plače s poenostavljeno vnosno masko

Večina kolektivnih pogodb predpisuje, da se na plačilni listi podrobno specificirajo razni dodatki in osnove. Za pravilen izpis plačilne liste in obračun plače je potrebno vnesti formule za izračun posameznih postavk na plačilni listi [1.3].

 

1.24.3.3. Določitev bruto plače - vnosna maska z uporab formul za izračun osnov in dodatkov

  
Vnos ur in drugih parametrov za izračun osnov in dodatkov
  
  Slika 182: Vnos ur in drugih parametrov za izračun osnov in dodatkov


Prikazana ekranska maska je samo primer. Konkreten izgled je odvisen od vaših nastavitev in formul za izračun posameznih postavk na plačilni listi [1.3].

 

1.24.3.3.1. Kako za vse zaposlene obračunati enkratni mesečni dodatek/prispevek/članarino

Velikokrat moramo v določenem mesecu obračunati določen zakonsko predpisan dodatek oz. odvesti članarino za določen prispevek za vsakega zaposlenega delavca.

Takšno situacijo lahko rešimo na več načinov. Najlažje pa takšne zadeve rešimo tako, da v plačilni listi definiramo ustrezno postavko za dodatek ter uporabimo parametra Param oz. BoolParam.

Na obračunu plač v meniju z dodatnimi možnostmi izberemo sledečo opcijo:

  
Nastavitev privzete vrednosti parametrov
  
  Slika 183: Nastavitev privzete vrednosti parametrov

Nato vpišemo željeno privzeto vrednost za željene parametre, jih označimo in nato se bo željeni dodatek/prispevek dodal na obračun pri vsakem zaposlenem ter ustrezno obračunal v mesecu za katerega delate obračun.

  
Izbira parametrov za nastavitev ter vnos privzete vrednosti dodatka
  
  Slika 184: Izbira parametrov za nastavitev ter vnos privzete vrednosti dodatka

 

1.24.3.3.2. Kako izračunamo bruto plačo za željeni neto znesek izplačila plače?

Program omogoča, da bruto plačo določimo tudi preko vnosa neto zneska plače. Postopek izračuna bruto zneska plače za željeni neto znesek izplačila je opisan v naslednjih korakih:

1.24.3.3.2.1 Korak 1: Opcija za izračun bruto zneska plače za dani neto

Pri vnosu bruto zneska plače kliknemo na gumb Izračunaj bruto za dani neto, kot je prikazano na sledeči sliki:

  
Gumb za izračuna bruto plače za dani neto znesek
  
  Slika 185: Gumb za izračuna bruto plače za dani neto znesek

1.24.3.3.2.2 Korak 2: Izbira parametra za numerični izračun bruto plače

Prikaže se nam vnosna maska, kjer vnesemo željeni neto znesek plače ter izberemo parameter s spreminjanjem katerega se bo izračunal novi znesek bruto plače. Pri izbiri vrstice iz plačilne liste lahko izbiramo samo med tistimi vrsticami plačilne liste v katerih se v formuli uporablja posebna spremenljivka Param .

  
Vnos parametrov za izračun bruto plače za dani neto
  
  Slika 186: Vnos parametrov za izračun bruto plače za dani neto

Ko vpišemo znesek neto plače in izberemo parameter kliknemo na gumb Izračunaj bruto za dani neto.

1.24.3.3.2.3 Korak 3: Prikaz novega zneska bruto plače

Ko se izvede numerični izračun bruto plače se nam prikaže rezultat izračuna. V primeru vidimo, da je program s spreminjanjem odstotka za dodatek na delovno uspešnost izračunal novi bruto znesek plače pri katerem neto znesek izplačila brez nadomestil in odtegljajev znaša natanko toliko, kot smo želeli.

  
Rezultat numeričnega izračuna bruto plače
  
  Slika 187: Rezultat numeričnega izračuna bruto plače

Pri numeričnem izračunu bruto zneska plače lahko program upošteva samo tiste vrstice na plačilni listi pri katerih se v formulah uporablja parameter - spremenljivka Param .

Bruto plača se tako izračuna z numeričnim spreminjanjem vrednosti spremenljivke Param  za izbrano vrstico plačilne liste.

 

1.24.3.4. Bonitete

  
Vnos podatkov za obračun bonitet
  
  Slika 188: Vnos podatkov za obračun bonitet

Zneske bonitet vnesemo v ustrezna vnosna polja, kot je predpisano z obrazcem REK-1 [1.24.6.6.1] oz. Prilogo 12 [1.24.6.6.2].

Boniteto za uporabo službenega vozila v privatne namene izračuna program avtomatsko. Podatke o službenem vozilu je potrebno predhodno vnesti v šifrant službenih vozil.

 

1.24.3.5. Olajšave

  
Vnos podatkov za obračun dohodninskih olajšav
  
  Slika 189: Vnos podatkov za obračun dohodninskih olajšav

Znesek posebne ter znesek osebne olajšave vnesemo v ustrezna vnosna polja, kot je razvidno iz slike. Zneska splošne olajšave ne vnesemo, ker je le-ta že avtomatsko upoštevan. Zneske olajšav vnesemo v višini mesečnih olajšav oz. 1/12 letne olajšave.

V primeru, da smo pri zaposlenemu določili, da ne gre za zaposlitev pri glavnem delodajalcu se olajšave ne upoštevajo ne glede na vrednosti, ki smo jih vpisali v vnosnih poljih.

Ko vnesemo zneske bonitet in olajšav kliknemo na gumb Naprej >

 

1.24.3.6. Krediti, drugi odtegljaji, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Za vnos odtegljaja oz. kredita za zaposlenega kliknemo na gumb Vnos odtegljaja, ki ga vidimo na spodnji sliki:

  
Vnos odtegljajev
  
  Slika 190: Vnos odtegljajev

Po kliku na gumb Vnos odtegljaja se nam prikaže maska za vnos podatkov o odtegljaju, kamor vpišemo vse potrebne podatke o odtegljaju in vnos podatkov potrdimo s klikom na gumb V redu Ko smo potrdili vnos podatkov, se nam bo ta odtegljaj prenesel na plačilno listo, kot to kaže spodnja slika:

  
Vnos odtegljajev
  
  Slika 191: Vnos odtegljajev

Lahko pa vnesemo že aktiven kredit, v primeru, da smo ga predhodno vnesli pri zaposlenem s klikom na gumb Vnos aktivnega kredita

  
Vnos aktivnega kredita
  
  Slika 192: Vnos aktivnega kredita

Po kliku na gumb Vnos aktivnega kredita se nam odpre stran, kjer izberemo ta kredit s klikom nanj. Stran izgleda takole:

  
Izberemo kredit s klikom nanj
  
  Slika 193: Izberemo kredit s klikom nanj

Po kliku na ta kredit, se bo ta, že obstoječi vpisani kredit prepisal v masko za vnos podatkov za nakazilo odtegljaja od plače, s potrditvijo na gumb V redu pa se bo prenesel na plačilno listo, kot pri vnosu odtegljaja.

Po končanem vnosu odtegljajev oz. kreditov je potrebno potrditi spremembe na plačilni listi s klikom na gumb V redu, ki ga vidimo na spodnji sliki:

  
Spremembe na plačilni listi je treba potrditi
  
  Slika 194: Spremembe na plačilni listi je treba potrditi

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Na strani za vnos kreditov in drugih odtegljajev lahko vnesemo tudi znesek za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.V kolikor vnesemo znesek PDPZ za delavca, je potrebno ustrezno nastaviti postavko obračuna, da se bo ta znesek avtomatsko odštel od bruto zneska plače in izpisal na plačilni listi.

Znesek PDPZ za delodajalca pa se prikaže na obrazcu priloga 11 in rekapitulaciji in ni potrebno nastaviti postavke obračuna, ker ne vpliva na bruto plačo zaposlenega.

Kje lahko vnesemo te zneske, kaže spodnja slika:

  
Vnos PDPZ za zaposlenega oz. delodajalca
  
  Slika 195: Vnos PDPZ za zaposlenega oz. delodajalca

Ko vnesemo vse podatke, spremembe potrdimo in shranimo obračun. Obračun shranimo s klikom na gumb Shrani, ki utripa tako dolgo, dokler sprememb ne shranimo:

  
Obračun je potrebno shraniti
  
  Slika 196: Obračun je potrebno shraniti

 

1.24.3.7. Povračila stroškov prehrane med delom in prevoza na delo

  
Vnos podatkov za obračun nadomestil
  
  Slika 197: Vnos podatkov za obračun nadomestil

V vnosna polja za nadomestila označimo s klikom v   , da želimo izplačati posamezno nadomestilo.

Pri izračunu nadomestil za malico lahko vpišemo samo število dni za katere se obračuna malica oz. nadomestilo za prehrano med delom. Program v tem primeru sam pomnoži število dni z zneskom za malico, ki smo ga vnesli na začetku pri vnosu osnovnih podatkov [1.24.1]. Lahko pa višino nadomestila za malico vnesemo tudi, kot absolutni znesek.

Za povračilo za prevoz na delo vnesemo znesek v ustrezno vnosno polje.

V skladu z uredbo se za isti delovni dan ne more obračunati malica in dnevnica. Za takšne primere vas program avtomatsko opozori, da obstaja odprti potni nalog v danem obdobju ali pa da je bil za obračunsko obdobje obračunan potni nalog z dnevnicami.


V skladu z uredbo so povračila od 01.09.2021 nad mejo 140€ obdavčena. V program vnašamo povračila kot običajno v znesku, katerega bomo obračunali prevoz z osebnim avtomobilom ali javnim prevozom. Nato od tega zneska le del, ki je nad uredbo vnašamo pod "Povračila stroškov nad uredbo vlade".

Na izpisu plačilne liste je nato v ločenemu razdelku znesek povračil od katerega se obračunajo prispevki in akontacija dohodnine, med neto povračili pa najdemo celotno neto povraćilo, ki smo ga vnesli za zaposlenega:

povracila.gif

 

1.24.3.8. Podatki za nakazilo plače

  
Vnos podatkov za obračun nadomestil
  
  Slika 198: Vnos podatkov za obračun nadomestil

V vnosna polja pod Način plačila  izberemo ali se plača izplača v gotovini ali pa se nakaže na osebni račun. Če se nakaže na osebni račun je vnos podatka obvezen, saj se ta podatek uporabi pri generiranju plačilnih nalogov za e-bančništvo ali za tiskanje na obrazce BN01.

Ko smo vnesli vse podatke kliknemo na gumb V redu. S tem je vnos podatkov za obračun plače za tega zaposlenega končan.

Podatek o številki osebnega računa se avtomatsko prevzame iz kadrovske evidence, ko dodamo zaposlenega v obračun. Če smo pri zaposlenem vpisali več osebnih računov, se bo vedno prevzel prvi iz seznama. S klikom na dropDown.gif pa lahko izbiramo tudi med drugimi osebnimi računi zaposlenega ali pa preprosto vpišemo drugo številko računa.

Če želite plačo nakazovati na več osebnih računov, potem lahko pri zaposlenemu vpišete odtegljaj za nakazilo ustreznega dela plače na drug osebni račun.

 

1.24.4. Korak 4: Potrditev in zapiranje obračuna

Ko smo vnesli in shranili vse potrebne podatke lahko obračun zaključimo oz. zapremo s klikom na gumb Zaključi obračun kot kaže spodnja slika:

  
Obračun lahko zaključimo
  
  Slika 199: Obračun lahko zaključimo

Ko smo obračun zaključili se pokaže takšna maska:

  
Zaključen obračun
  
  Slika 200: Zaključen obračun


V kolikor želimo karkoli spremeniti v obračunu moramo klikniti na gumb Ponovno odpri obračun

 

1.24.5. Korak 5: Vnos in evidenca plačil prispevkov za kreiranje iREK obrazca

Vnos in evidentiranje plačil prispevkov je možno le pri obračunih po 1.7.2008 in so pogoj za kreiranje iREK obrazca

  
Pregled plačil prispevkov
  
  Slika 201: Pregled plačil prispevkov

Po kliku na povezavo Evidenca plačil prispevkov se nam odpre evidenca do sedaj plačanih prispevkov v kolikor smo jih vnesli v to evidenco. To lepo vidimo na spodnji sliki:

  
Evidenca plačil prispevkov
  
  Slika 202: Evidenca plačil prispevkov

Kot lahko vidimo na zgornji sliki nam program z rdečo izpiše opozorilo v primeru, da v evidenci še nimamo vnešenega nobenega plačila.

Ponudi pa se nam tudi dodatna možnost za vnos plačila v evidenco. To lahko storimo s klikom na povezavo Vnos plačila. Odpre se nam maska za vnos plačila prispevkov:

  
Vnesemo plačilo prispevkov
  
  Slika 203: Vnesemo plačilo prispevkov

Ko smo vnesli plačilo v evidenco, evidenca izgleda tako:

  
Evidenca z vnesenim plačilom
  
  Slika 204: Evidenca z vnesenim plačilom

Šele po vnosu vsaj enega plačila prispevkov lahko izpišemo iREK obrazec. Pogoj za to pa je, da zapustimo obračun plač in ga nato ponovno odpremo [1.24.6.2].

Že vnesena plačila pa lahko seveda tudi pregledujemo in popravljamo. Kako to naredimo lahko vidimo na spodnji sliki:

  
Kliknemo za spreminjanje plačila
  
  Slika 205: Kliknemo za spreminjanje plačila

Plačila lahko tudi brišemo iz evidence. To lahko storimo s klikom na brisi.gif skrajno desno ob ustreznem plačilu. V tem primeru nas program pred dejanskim brisanjem še enkrat vpraša, če želimo dejansko pobrisati to plačilo.

  
Brisanje plačila iz evidence plačil prispevkov
  
  Slika 206: Brisanje plačila iz evidence plačil prispevkov

 

1.24.6. Korak 6: Izpis obrazcev in plačilnih list

Do izpisov obračuna plač pridemo tako, da kliknemo na gumb Tiskanje v orodni vrstici. Odpre se meni, kot je prikazano na naslednji sliki:

  
Meni z izpisi obračuna plač.
  
  Slika 207: Meni z izpisi obračuna plač.

V meniku se prikažejo vsi izpisi, ki so relevantni za obračun. Npr., če delamo obračun plač za zaposlene pri zasebniku se namesto obrazca REK-1 prikaže opcija za izpis obrazca Priloga 12 po zaposlenih.

Izpisi obračuna plač so naslednji:

Izpisi obračuna plač so možni šele takrat, ko je obračun plač zaključen in zaprt. Dokler je obračun še odprt in v delu izpisov še ni mogoče narediti.

Obračun plač se redno prilagaja spremembam zakonodaje, ki predpisuje število in vrste obrazcev, ki jih je potrebno oddajati ob obračunu plač in drugih prejemkov.

Zaradi hitrega spreminjanja zakonodaje vsi obrazci niso opisani v navodilih. Prav tako so možna določena odstopanja glede na dejansko stanje v programu. V primeru dodatnih vprašanj glede razpoložljivih obrazcev se obrnite na podporo.

 

1.24.6.1. DURS: Obrazec REK-1

Obrazec REK-1 lahko izpišemo na samem obračunu plače preko menija |Tiskanje |Obrazec REK-1, kot to prikazuje slika:

  
Tiskanje obrazca REK-1
  
  Slika 208: Tiskanje obrazca REK-1

Obrazec izgleda tako:

  
Obrazec REK-1 stran 1
  
  Slika 209: Obrazec REK-1 stran 1

  
Obrazec REK-1 stran 2
  
  Slika 210: Obrazec REK-1 stran 2

 

1.24.6.2. DURS: Obrazec I-REK - individualni REK

Obrazec I-REK lahko izpišemo le, če smo predhodno vnesli vsaj eno plačilo prispevkov [1.24.5]. Izpišemo ga na samem obračunu plače preko menija |Tiskanje |Obrazec I-REK na dan..., kot to prikazuje slika:

  
Tiskanje obrazca iREK
  
  Slika 211: Tiskanje obrazca iREK

Obrazec izgleda tako:

  
Obrazec I-REK stran 1
  
  Slika 212: Obrazec I-REK stran 1

  
Obrazec I-REK stran 2
  
  Slika 213: Obrazec I-REK stran 2

 

1.24.6.3. FURS: Obrazec REK-O

Obrazec REK-O lahko izpišemo na samem obračunu plače preko menija |Tiskanje |Obrazec REK-O, kot to prikazuje slika:

  
Tiskanje obrazca REK-O
  
  Slika 214: Tiskanje obrazca REK-O

Obrazec izgleda tako:

  
Obrazec REK-O stran 1
  
  Slika 215: Obrazec REK-O stran 1

  
Obrazec REK-O analitični podatki stran 1
  
  Slika 216: Obrazec REK-O analitični podatki stran 1
  
Obrazec REK-O analitični podatki stran 2
  
  Slika 217: Obrazec REK-O analitični podatki stran 2

 

1.24.6.4. DURS: Obračun davka na izplačane plače

  
Obračun davka na izplačane plače
  
  Slika 218: Obračun davka na izplačane plače

 

1.24.6.5. Prenos REK-1 in obračuna davka na izplačane plače v eDavke

REK-1 obrazec lahko prenesemo v eDavke direktno iz programa e-racuni v primeru, ko smo zaprli obračun [1.24.4].

Prenos je mogoč preko opcije Prenos REK1 v eDavke, ki jo najdemo v meniju za izmenjavo podatkov na samem obračunu plače tako, kot to vidimo na spodnji sliki:

  
Meni za izmenjavo podatkov
  
  Slika 219: Meni za izmenjavo podatkov

Po kliku na to opcijo se nam odpre maska za oddajo REK1 obrazca. V meniju Vrsta dokumenta izberemo dokument, ki ga oddajamo.

  
Izberemo ustrezno vrsto dokumenta
  
  Slika 220: Izberemo ustrezno vrsto dokumenta

V primeru, da oddajamo original, potem je potrebno v tej maski le še označiti plačilo prispevkov za katerega želimo poročati.

  
Oddajanje originala
  
  Slika 221: Oddajanje originala

V kolikor pa izberemo katero koli drugo vrsto dokumenta pa se moramo sklicevati na referenco predhodno oddanega dokumenta. To referenco najdemo v eDavkih, ki je zapisana ob tem dokumentu.

  
Oddajanje druge vrste dokumenta
  
  Slika 222: Oddajanje druge vrste dokumenta

 

1.24.6.6. Obrazci pred letom 2008

Na spodnjih povezavah najdete obrazce, ki so veljali do 1.1.2008:

Obrazec REK-1 [1.24.6.6.1]

Obrazec priloga 12 [1.24.6.6.2]

 

1.24.6.6.1. DURS: Obrazec REK-1

  
Obrazec REK-1 stran 1
  
  Slika 223: Obrazec REK-1 stran 1

  
Obrazec REK-1 stran 2
  
  Slika 224: Obrazec REK-1 stran 2

 

1.24.6.6.2. DURS: Obrazec Priloga-12

  
Obrazec Priloga 12 stran 1
  
  Slika 225: Obrazec Priloga 12 stran 1

  
Obrazec Priloga 12 stran 2
  
  Slika 226: Obrazec Priloga 12 stran 2

  
Obrazec Priloga 12 stran 3
  
  Slika 227: Obrazec Priloga 12 stran 3

 

1.24.6.7. DURS: Obračun prispevkov za zasebnika

  
Obračun prispevkov za zasebnika
  
  Slika 228: Obračun prispevkov za zasebnika

 

1.24.6.8. DURS: Obračun članarine za OZ

  
Obračun članarine za OZ
  
  Slika 229: Obračun članarine za OZ

 

1.24.6.9. AJPES: Obrazec 1-ZAP/M

  
Obrazec 1-ZAP/M za AJPES
  
  Slika 230: Obrazec 1-ZAP/M za AJPES

Iz modula za obračun plač je mogoč avtomatski prenos obrazca 1-ZAP/M na spletno stran AJPES-a. Glej opis prenosa obrazca 1-Z [1.24.6.12] na AJPES.

.

 

1.24.6.10. AJPES: Obrazec 1-Z

Z dnem 1.2.2005 se za pravne osebe pri izplačilih plač za leto 2005 Obrazec 1-Z nadomesti z obrazcem 1-ZAP/M [1.24.6.9].

  
Obrazec 1-Z za AJPES
  
  Slika 231: Obrazec 1-Z za AJPES

AJPES omogoča elektronsko oddajo obrazca 1-Z preko spletnega portala http://www.ajpes.si.

Iz modula za obračun plač je tako mogoče avtomatsko oddati [1.24.6.12] obrazec 1-Z direktno na AJPES samo s klikom na gumb.

.

 

1.24.6.11. AJPES: Obrazec ZAP-STRU/L

  
Obrazec ZAP-STRU/L
  
  Slika 232: Obrazec ZAP-STRU/L

Iz modula za obračun plač je mogoč avtomatski prenos obrazcev 1-ZAP/M in ZAP-STRU/L na spletno stran AJPES-a. Glej opis prenosa obrazca 1-Z [1.24.6.12] na AJPES.

.

 

1.24.6.12. Avtomatski prenos obrazcev 1-Z, 1-ZAP/M in ZAP-STRU/L na www.ajpes.si

S funkcijo za avtomatski prenos obrazca 1-Z na AJPES lahko hitro z dvema klikoma prenesete podatke za obrazec 1-Z na AJPES. S tem se izognemo nepotrebnemu ročnemu vnosu podatkov v obrazec na spletni strani na www.ajpes.si.

Program se avtomatsko poveže s portalom http://www.ajpes.si ter v AJPES-ovo spletno aplikacijo prenese podatke iz obračuna plač.

Funkcija za prenos podatkov na AJPES je dostopna v orodni vrstici v meniju za izmenjavo podatkov:

  
Opcija za prenos podatkov na www.ajpes.si
  
  Slika 233: Opcija za prenos podatkov na www.ajpes.si

Po kliku se prikaže obrazec za prenos podatkov na AJPES. Po vnosu uporabniškega imena in gesla za AJPES se bo obrazec prenesel na spletno stran AJPES-a.

  
Avtomatski prenos podatkov za obrazec 1-Z na www.ajpes.si
  
  Slika 234: Avtomatski prenos podatkov za obrazec 1-Z na www.ajpes.si

Po dokončanem prenosu se je potrebno prijaviti na spletno stran AJPES-a in obrazec potrditi ter oddati.

Program zgolj prenese podatke na AJPES. Oddajo podatkov morate še vedno potrditi sami tako, da se prijavite na spletno stran www.ajpes.si in oddate izpolnjen obrazec 1-Z.

 

1.24.6.13. Plačilne liste za zaposlene

Plačilne liste za zaposlene lahko izpišemo šele, ko smo posamezni obračun zaključili. Plačilne liste so dostopne preko menija, ki je prikazan na spodnji sliki:

  
Po zaključenem obračunu lahko izpišemo plačilne liste za zaposlene
  
  Slika 235: Po zaključenem obračunu lahko izpišemo plačilne liste za zaposlene

 

1.24.7. Korak 6a: Pošiljanje obrazcev stranki preko e-maila

Funkcionalnost za pošiljanje izpisov preko e-maila je na voljo v orodni vrstici pod gumbom za pošiljanje e-mailov. Glej sledečo sliko:

  
Opcija za pošiljanje izpisov po e-mailu
  
  Slika 236: Opcija za pošiljanje izpisov po e-mailu

Ko kliknemo na opcijo Pošiljanje izpisov in obrazcev po e-pošti se prikaže stran za izbiro obrazcev, ki jih želimo poslati po e-mailu:

  
Izbira obrazcev, ki jih želimo poslati po e-mailu
  
  Slika 237: Izbira obrazcev, ki jih želimo poslati po e-mailu

V primeru, ko smo že naredili izplačilo, se med dokumenti, ki jih želimo poslati po e-pošti pojavi tudi možnost pošiljanja datoteke TKDIS.txt, kot to kaže spodnja slika:

  
Izbira obrazcev in datoteke TKDIS.txt, ki jih želimo poslati po e-mailu
  
  Slika 238: Izbira obrazcev in datoteke TKDIS.txt, ki jih želimo poslati po e-mailu


Izbiro obrazcev in datotek potrdimo s klikom na gumb V redu Prikaže se nam stran za vnos naslova e-mail sporočila. E-mail naslov lahko poiščemo tako, da vpišemo črko s katero se naslov začne (slika spodaj) ali pa ga poiščemo kar v seznamu s klikom na dropDown.gif

  
Vnos sporočila in naslovnika za e-mail
  
  Slika 239: Vnos sporočila in naslovnika za e-mail

S klikom na opcijo Pošiljanje plačilnih list zaposlenim na njihov e-mail naslov se nam odpre naslednja stran:

  
Izbira e-mail naslovov za zaposlene katerim želimo poslati plačilno listo
  
  Slika 240: Izbira e-mail naslovov za zaposlene katerim želimo poslati plačilno listo

Po 1.12.2017 je zakonsko določeno, da so občutljivi osebni podatki ustrezno zavarovani pri prenosu preko telekomunikacijskih omrežij. Podatki so ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom. V programu je zato pri zaposlenem možnost vnosa gesla za PDF dokumente, ki se potem uporabi pri kreiranju izpisa plačilne liste za pošiljanje po mailu. Več o vnosu gesla najdete na strani Generiranje gesla za PDF dokumente. V kolikor zaposleni nima vpisane gesla potem se kreira pdf brez gesla, program pa nas v tem primeru o tem obvesti.

V primeru, da zaposleni nima vpisanega e-mail naslova, ga lahko vpišemo kar na tej strani v ustrezno polje. V samem oknu, ki se nam prikaže tudi lahko pregledamo dokumente, ki se bodo pošiljali in pa uredimo vsebino maila za posameznega zaposlenega ali vse zaposlene naenkrat preko gumba Spremeni privzeto vsebino več izbranim dokumentom hkrati. Ko smo odkljukali vse zaposlene katerim želimo poslati plačilno listo, to tudi potrdimo s klikom na gumb Pošlji izbrane dokumente in dokumenti se bodo poslali na vse vpisane naslove.

 

1.24.8. Korak 7: Generiranje plačilnih nalogov in izplačilo plač

Po zaprtju obračuna se pojavi možnost izplačilo za kreiranje plačilnih nalogov. Ob kliku na izplačilo se pojavi pojavno okno v katerem se urejajo dodatne nastavitve za ustvarjanje plačilnih nalogov.

  
Dodatne nastavitve za ustvarjanje plačilnih nalogov
  
  Slika 241: Dodatne nastavitve za ustvarjanje plačilnih nalogov

Po potrditvi se ustvarijo paketi plačilnih nalogov. Ustvarjene pakete plačilnih nalogov lahko podrobneje pregledamo s klikom na ikono plnalogi

  
Pregled ustvarjenih plačilnih nalogov
  
  Slika 242: Pregled ustvarjenih plačilnih nalogov

 

1.24.9. Korak 8: Knjiženje obračuna plač na temeljnico

Če hočemo obračun knjižiti, ga moramo pred tem zaključiti [1.24.4]. Če smo to naredili potem lahko obračun poknjižimo tako, da kliknemo na gumb Knjiženje obračuna plač, ki nam ponudi dve možnosti. Obračun lahko normalno poknjižimo na temeljnico, lahko pa obračun poknjižimo po STM:

  
Pregled zaključenega obračuna
  
  Slika 243: Pregled zaključenega obračuna

Po kliku na eno izmed možnosti se vam odpre nova temeljnica, ki jo lahko spreminjate. Trenutna temeljnica je brez številke. Številka se avtomatsko dodeli temeljnici ko jo shranite.

Ko je postopek knjiženja končan se vam pokaže naslednja stran, kjer lahko vidite tudi št. temeljnice:

  
Poknjižen obračun
  
  Slika 244: Poknjižen obračun

 

1.24.10. Korak 8a: Knjiženje obračuna prispevkov za zasebnika na temeljnico

Obračun zasebnika je mogoč le, v kolikor je eden od zaposlenih, ki smo jih dodali na obračun, nosilec s.p. V kolikor gre za nosilca s.p. moramo to pri zaposlenem tudi označiti in to storimo pri vnosu podatkov o zaposlenem kot to kaže spodnja slika:

  
Vnesemo vrsto zaposlitve
  
  Slika 245: Vnesemo vrsto zaposlitve

Vnesemo vse potrebne podatke za obračun prispevkov za nosilca s.p. v maski kot jo prikazuje spodnja slika:

  
Vnos podatkov potrebnih za obračun prispevkov
  
  Slika 246: Vnos podatkov potrebnih za obračun prispevkov

Obračun zaključimo in prikaže se nam naslednja stran, ki nam omogoča knjiženje obračuna prispevkov:

  
Ko smo obračun zaključili, lahko le tega knjižimo
  
  Slika 247: Ko smo obračun zaključili, lahko le tega knjižimo

Po kliku na gumb Knjiženje obračuna prispevkov se nam kreira temeljnica, na katero bomo obračun knjižili. Za uspešno knjiženje moramo temeljnico shraniti.

 

1.24.11. Korak 8b: Knjiženje obračuna prispevkov za pavšalista na temeljnico

Obračun prispevkov za pavšalista je mogoč le, v kolikor je eden od zaposlenih, ki smo jih dodali na obračun, pavšalist. V kolikor gre za pavšalista, moramo to pri zaposlenem tudi označiti in to storimo pri vnosu podatkov o zaposlenem kot to kaže spodnja slika:

  
Vnesemo vrsto zaposlitve
  
  Slika 248: Vnesemo vrsto zaposlitve

Zaposlenega dodamo na obračun in vnesemo podatke, ki so potrebni za obračun. Pri tem je potrebno vnesti tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje in prispevek za SPIZ:

  
Vnos podatkov potrebnih za obračun prispevkov
  
  Slika 249: Vnos podatkov potrebnih za obračun prispevkov

Obračun zaključimo in prikaže se nam naslednja stran, ki nam omogoča knjiženje obračuna prispevkov:

Po kliku na gumb Knjiženje obračuna prispevkov se nam kreira temeljnica, na katero bomo obračun knjižili. Za uspešno knjiženje moramo temeljnico shraniti.

 

1.24.12. Korak 9: Knjiženje izplačila plač

Po greneriranju izplačilnih nalogov se v posameznem paketu izplačil pojavi možnost zapiranja plačilnih nalogov. Zapiranje tako opravimo s klikom na gumb Zapri paket plačil. Ob zaprtju paketa izplačil se pojavi še možnost knjiženja, kar ob kliku grenerira temeljnico.

  
Ustvarjena temeljnica plačilnih nalogov
  
  Slika 250: Ustvarjena temeljnica plačilnih nalogov

 

1.25. Kako naredimo obračun plač za detaširane delavce?

Koraki za izdelavo obračuna plač za detaširane delavce so opisani v naslednjih korakih:



Posamezni koraki obračuna plač so opisani v nadaljevanju.

 

1.25.1. Uvoz formul za detaširane delavce

Pred začetkom obračuna plače za detaširane je potrebno pripraviti formule za obračun plače, ki jih uvozimo pod |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna.

placilnaListaDetasirani.xml
Velikost: 29,69 kB

Datoteko uvozimo na strani Postavke obračuna, kjer izberemo gumb  Uvoz formul iz datoteke XML ali drugega podjetja:

  
Postavke obračuna
  
  Slika 251: Postavke obračuna

Po izbiri guba se nam odpre naslednje okno:

  
Uvoz formul iz datoteke XML ali drugega podjetja
  
  Slika 252: Uvoz formul iz datoteke XML ali drugega podjetja

Na temu mestu izberemo vir podatkov: "Datoteka XML s formulami za plačilno listo." in uvozimo datoteko.

Powstavke obračuna si po potrebi uredimo.

 

1.25.2. Vnos zaposlitve za detaširanega delavca

Na zaposlenemu v meniju |Partnerji |Zaposleni ali v |Partnerji |Kadrovska evidenca izberemo zaposlenega, ki je napoten na delo v tujino in ob aktualni zaposlitvi kliknemo na povezavo [+] Dodaj zaposlitev ali pa aktualno zaposlitev enostavno kopiramo s klikom na ikono zakopiranje skrajno desno ob podatkih o zaposlitvi.

  
Vnos nove zaposlitve
  
  Slika 253: Vnos nove zaposlitve

Odpre se nam vnosna maska za vnos podatkov o zaposlitvi, kjer je potrebno izbrati državo v katero je zaposleni napoten na delo. Izpolnimo še ostale podatke o zaposlitvi in shranimo zaposlitev.

  
Vnos podatkov o detaširanemu delavcu
  
  Slika 254: Vnos podatkov o detaširanemu delavcu

 

1.25.3. Vnos osnovnih podatkov za obračun plač (detaširani) do 01.01.2023

Pripravimo obračun plače tako, da ustvarimo nov obračun plač t.j. paket znotraj katerega bomo obračunali plače za več zaposlenih. V meniju |Plače |Obračuni plač izberemu gumb Novi obračun plač.

  
Kreiranje novega obračuna plač
  
  Slika 255: Kreiranje novega obračuna plač

Po izbiri gumba Novi obračun plač se nam prikaže spodnja vnosna maska. Na njej izberemo Vrsto dohodka: 1091 - Plače in nadomestila detaširani delavci.

  
Vnosna maska za obračun plač
  
  Slika 256: Vnosna maska za obračun plač

Od 01.01.2023 je prišel v veljano nov obrazec REK-O in z njim spremembe. Vrsta dohodka 1091 ne obstaja in se naredi obračun detaširanih pod vrsto dohodka 1001. Več opisano na naslednji strani navodil [1.25.4].

 

1.25.4. Obračun plač za zaposlene napotene na delo v tujino (detaširani) po 1.1.2023 oz. po uvedbi REK-O

Ker se za izplačila obračuna plače po 1.1.2023 vrsti dohodka 1001 in 1091 (detaširani) poročata na enotnem obrazcu REK-O [1.24.6.3] je obračun plače za ti dve vrsti dohodka mogoče narediti kar na obračunu plače pod vrsto dohodka 1001, kot opisano na strani vnos osnovnih podatkov za obračun plač [1.24.1].

V kolikor ima zaposleni sredi obračunskega meseca spremembo zaposlitve in gre za prijavo zaposlitve po 13. členu ter uveljavlja ugodnosti iz mednarodnih pogodb, bo program na osnovi vnesenih podatkov o zaposlitvi temu ustrezno tudi pripravil analitični del obrazca REK-O le v primeru, če obračun pripravite pod vrsto dohodka 9000, po potrebi ločeno za delo doma in delo v tujini!

V kolikor pripravljamo obračun plače za večje število zaposlenih za katere želimo za boljši in lažji pregled ločen obračun za delo doma in delo v tujini pa lahko obračun plače pripravimo tudi pod vrsto dohodka 9000 - Vse zaposlitve (domače + detaširani). Obračun kreiramo v meniju |Plače |Obračuni plač tako, da kliknemo na gumb Novi obračun plač pri čemer na vnosni maski za kreiranje novega obračuna izberemo vrsto dohodka, kot kaže slika.

  
Vnosna maska za obračun plač za vrsto dohodka 9000 za delo v Sloveniji
  
  Slika 257: Vnosna maska za obračun plač za vrsto dohodka 9000 za delo v Sloveniji

Program bo pri tem ponudil samo tiste zaposlene, ki imajo v mesecu obračuna aktivno zaposlitev za delo v Sloveniji. Obračun pripravimo, kot običajen obračun pod vrsto dohodka 1001 za delo doma [1.24.3].

V tem obračunu bo program tako obračunal vse olajšave, ki zaposlenemu pripadajo, morebitno razliko pa bo nato dodatno obračunal v drugem obračunu za isto vrsto dohodka za isti obračunski mesec.

Ko smo obračun plače za delo doma oz. v Sloveniji zaključili, se lotimo novega obračuna plače pod isto vrsto dohodk,a pri čemer dodatno označimo, da pripravljamo obračun za delo v tujini oz. detaširano delo:

  
Vnosna maska za obračun plač za vrsto dohodka 9000
  
  Slika 258: Vnosna maska za obračun plač za vrsto dohodka 9000

Program bo pri tem ponudil samo tiste zaposlene, ki imajo v mesecu obračuna aktivno zaposlitev za delo v tujini oz. za detaširano delo. Obračun pripravimo, kot prej za vrsto dohodka 1091 za delo v tujini oz. detaširano delo [1.25.3]

Ko smo oba obračuna zaključili, lahko obrazce natisnemo [1.24.6] ali jih pošljemo po e-pošti odgovorni osebi [1.24.7]. Iz obračuna lahko nato pripravimo tudi paket plačilnih nalogov [1.24.8] za izplačilo ter oddamo enotni obrazec REK-O na eDavke [1.24.6.5] oz. prenesemo na AJPES [1.24.6.12]. V nadaljevanju je prav tako mogoče tak obračun poknjižiti na temeljnico [1.24.9], kot vse ostale obračune.

V kolikor smo v istem obračunskem mesecu pripravili ločen obračun za delo doma in delo v tujini pod vrsto dohodka 9000, bo program pri oddaji REK-O ponudil možnost, da oddamo skupni REK-O za oba obračuna. To storimo tako, da označimo opcijo, kot kaže slika:

  
Oddaja skupnega obrazca REK-O
  
  Slika 259: Oddaja skupnega obrazca REK-O

 

1.26. Kako naredimo enotni obračun plač za redno in detaširano delo ter obračun nadomestil za uporabo lastnih sredstev?

Za določene zaposlene, ki opravljajo delo v Sloveniji in so v istem mesecu začasno napoteni tudi na delo v tujino, je potrebno pripraviti obračun plače za vrsto dohodka 1001 in za vrsto dohodka 1091 v istem mesecu. Ti zaposleni pa lahko ob tem tudi uporabljajo svoje orodje oz. druga lastna sredstva za kar je potrebno poročati na ločenih REK obrazcih. To je mogoče urediti v ločenih obračunih plače kar smo že opisali v poglavju Kako naredimo obračun plač za zaposlene [1.24] in Kako naredimo obračun plač za detaširane delavce [1.25], lahko pa tudi v obliki enotnega obračuna plače z vrsto dohodka 9998, kot je opisano v nadaljevanju tega poglavja.

Enotni obračun plače pod vrsto dohodka 9998 omogoča pripravo ločenih REK obrazcev za vrsto dohodka 1001 in vrsto dohodka 1091 ter tudi za vrste dohodka 1110 in 1111

Enotni obračun plače za delo v Sloveniji in tujini ter obračun uporabe lastnih sredstev lahko pripravimo le v kolikor smo pravilno nastavili postavke obračuna plače in v kolikor imamo v kadrovski evidenci vsaj enega zaposlenega, ki je bil napoten na delo v tujino.

Za pripravo enotnega obračuna plače za delo v Sloveniji in v tujini sledimo navodilom opisanim v naslednjih podpoglavjih:

 

1.26.1. Nastavitev plačilne liste za enotni obračun plače

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk ampak osnovne nastavitve bo v ta namen potrebno v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna plače postavke vnesti [1.3] ali uvoziti iz datoteke [1.6].

Ko postavke uvozimo ali pa smo jih že imeli nastavljene, jih bo potrebno opremiti z ustrezno vrsto dohodka. To uredimo tako, da kliknemo na posamezno postavko in v vnosni maski izberemo vrsto dohodka za katero bomo dotično postavko uporabljali:

  
Izberemo ustrezno vrsto dohodka na postavki obračuna
  
  Slika 260: Izberemo ustrezno vrsto dohodka na postavki obračuna

V kolikor bomo želeli obračunati redno delo v Sloveniji in redno delo v tujini v istem obračunu, bo potrebno kreirati dve enaki postavki vendar za vsako določiti ustrezno vrsto dohodka.

Na voljo je primer datoteke s postavkami za osnovni enotni obračun plače za vrsto dohodka 1001 in pa 1091 (navaden obračun in detaširano delo), katero si lahko prenesemo s klikom na spodnjo povezavo.

Spodnjo datoteko uvozimo le, če še nimamo nobene formule v programu za obračun plače! V nasprotnemu primeru, se lahko zgodi, da že obstoječe formule pomotoma prepišemo saj so shranjene pod isto šifro postavke in plačilna ne bo popolna.

PL_navadni1001_in_detasma1091_osnovna.xml
Velikost: 14,17 kB

 

1.26.2. Vnos osnovnih podatkov za enotni obračun plače - VD 9998

Enotni obračun plače v katerem bomo obračunali delo v Sloveniji, kot tudi detaširano delo kreiramo tako, da v meniju |Plače |Obračuni plač kliknemo na gumb Novi obračun plač.

  
Kreiranje novega obračuna plač
  
  Slika 261: Kreiranje novega obračuna plač

Po kliku na gumb Novi obračun plač se nam prikaže vnosna maska, v kateri zberemo vrsto dohodka 9998 - Različne vrste dohodka ločene po postavkah, kot kaže slika:

  
Vnosna maska za enotni obračun plač
  
  Slika 262: Vnosna maska za enotni obračun plač

Za pripravo enotnega obračuna plače je v šifrantu zaposlenih potrebno imeti vsaj enega zaposlenega, ki je v obračunskem obdobju za katerega pripravljamo obračun plače napoten na delo v tujino [1.25.2].

 

1.27. Obračun plače v več delih

Obračun plače v več delih pomeni, da lahko imamo več obračunov v enem mesecu in lahko na koncu izpišemo kumulativne obrazce.

  
Na sliki vidimo, da imamo za mesec maj dva obračuna. Ko imamo več obračunov na mesec se zraven meseca in letnice pojavi še zaporedna številka obračuna v mesecu.
  
  Slika 263: Na sliki vidimo, da imamo za mesec maj dva obračuna. Ko imamo več obračunov na mesec se zraven meseca in letnice pojavi še zaporedna številka obračuna v mesecu.

Tako lahko naredimo obračun plače za enega zaposlenega v dveh ali več obračunih na mesec (v vsakem obračunu določimo število ur zaposlenemu za koliko izplačujemo). Olajšave za zaposlenega določimo v prvem obračunu. Lahko pa obračun plače v več delih uporabimo za obračun plače polovice zaposlenih v enem obračunu, medtem ko drugi polovici zaposlenih obračunamo v drugem obračunu.

Vedno moramo prej zapreti prvi obračun, ker če prej zapremo drugi obračun potem ne moremo zapreti prvega. Ko imamo zaprte vse obračune lahko ponovno odpremo samo zadnji narejen obračun, pri ostalih sploh nimamo te možnosti.

V primeru več obračunov na mesec imamo pri vseh razen prvega obračuna na voljo kumulativne izpise. Kumulativni izpise se računajo za ta obračun in vse ostale obračune, ki so bili narejeni do tega.

Izpis kumulativnih obrazcev [1.27.1]

Omogočen je tudi avtomatski prenos kumulativnih obrazcev na Ajpes. V meniju imamo izbiro obrazcev za ta obračun in kumulativnih obrazcev.Glej Avtomatski prenos obrazcev na Ajpes [1.24.6.12]

 

1.27.1. Kumulativni obrazci

V meniju za printanje imamo vse izpise za ta obračun Izpisi obračuna plač [1.24.6] ter dodatne za kumulative obračunov v mesecu.

  
Pri vseh drugih obračunih razen pri prvem imamo na dnu meniju za tiskanje na voljo Kumulativni obrazci
  
  Slika 264: Pri vseh drugih obračunih razen pri prvem imamo na dnu meniju za tiskanje na voljo Kumulativni obrazci

  
 Masovno printanje obrazcov
  
  Slika 265:  Masovno printanje obrazcov

Izgledi vseh izpisov razen izpisa Obračun davka na izplačane plače [1.27.1.1] so enaki kot pri navadnih obračunih.

 

1.27.1.1. Davek na izplačane plače - kumulativni izpis

  
Izpis obračuna davka na izplačane plače, ko imamo več obračun plače za obračunski mesec
  
  Slika 266: Izpis obračuna davka na izplačane plače, ko imamo več obračun plače za obračunski mesec

 

2. Obračun regresa za letni dopust

Program omogoča izdelavo obračuna regresa za zaposlene, izpis predpisanih obrazcev, generiranje plačilnih nalogov in knjiženje obračuna regresa.

Izdelavo regresa najdete pod |Plača |Regres.

Izdelava obračuna regresa je opisana v naslednjih korakih:

  1. Vnos osnovnih podatkov za obračun regresa [2.3].
  2. Izbira in dodajanje zaposlenih v obračun regresa. [2.4]
  3. Vnos višine regresa za posamične zaposlene. [2.5]
  4. Izplačilo višjega zneska od 70% povprečne plače. [2.2]
  5. Potrditev in zapiranje obračuna regresa. [2.6]
  6. Izpis obrazcev in plačilnih list: [2.7]
  7. Generiranje plačilnih nalogov: [2.8]
  8. Knjiženje obračuna regresa na temeljnico. [2.9]

Posamezni koraki obračuna regresa so opisani v nadaljevanju navodil. Če še niste izdelali nobenega obračuna regresa, se vam bo pokazala stran, kot je prikazana na spodnji sliki. S klikom na gumb Novi obračun boste pričeli z vnosom podatkov [2.3], ki so potrebni za izdelavo obračuna regresa.

  
Izdelava obračuna regresa
  
  Slika 267: Izdelava obračuna regresa

 

2.1. Obračun regresa v več delih

Obračun regresa v več delih pomeni, da lahko imamo več obračunov v enem letu in lahko na koncu izpišemo kumulativne obrazce.

Pri obračunu regresa v več delih imamo pri drugem in naslednjih obračunih v meniju za tiskanje dodan še en obrazec REK1 kumulativa.

  
Pod obrazcem REK1 se nahaja obrazec REK1 - kumulativni.
  
  Slika 268: Pod obrazcem REK1 se nahaja obrazec REK1 - kumulativni.

Pri avtomatskem pošiljanju obrazcev v eDavke [1.24.6.5] je dodana tudi možnost pošiljanja kumulativnega REK-1.

 

2.2. Izplačilo višjega zneska od 70% povprečne plače

Za vnos višjega bruta od 70% povprečne plače je potrebno na prvi strani vnesti najvišji bruto znesek za zaposlenega, ki bo izplačan, saj program kasneje na zaposlenem ne dovoljuje vnosa večjega bruta, kot je vnešen na prvi strani.

  
Vnos bruto zneska regresa na zaposlenega
  
  Slika 269: Vnos bruto zneska regresa na zaposlenega

V primeru, ko se izplačuje večji bruto znesek od določenega se po pravilniku obračunajo tudi prispevki, za del bruto plače nad določenim zneskom - prispevki delavca in prispevki delodajalca. V tem primeru se nam v koloni "Prispevki" pojavi znesek obračunanih prispevkov delavca, ki je izračunan glede na znesek višji od določenega bruta.

Celotne obračunane prispevke, si lahko ogledamo v meniju za tiskanje, tako da si izpišemo poročilo "Rekapitulacija obračuna regresa". Znesek, ki presega določeno mejo najdemo na REK obrazcu v polju 114.

  
Rekapitulacija obračuna regresa za primer obračunanih prispevkov
  
  Slika 270: Rekapitulacija obračuna regresa za primer obračunanih prispevkov

 

2.3. Vnos osnovnih podatkov za obračun regresa

Izdelavo novega obračuna regresa ali kopiranju obračuna regresa pričnemo z vnosom osnovnih podatkov. Prikaže se nam obrazec za vnos podatkov, kot ga prikazuje naslednja slika:

  
Vnos osnovnih podatkov za obračun regres
  
  Slika 271: Vnos osnovnih podatkov za obračun regres

Pomen posameznih vnosnih polj je naslednji: