Nastavitve obračuna plače v skladu z interventnim zakonom (ZIUZEOP)

Ukaz o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) določa posebne primere obračuna plače. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) za delodajalce določa tudi ukrepe v zvezi z delom in plačevanjem prispevkov za socialno varnost. Za izvedbo teh ukrepov so predvidene tudi spremembe pri predlaganju REK obrazcev kar posledično pomeni tudi spremembe v programu.

Na spodnjih straneh so bolj podrobno opisani postopki vnosa posameznih postavk obračuna plače ter način izračuna zneskov:

• čakanje na delo v času epidemije do 31.5.2020 [2]
• čakanje na delo zaradi višje sile do 31.5.2020 [3]
• čakanje na delo zaradi višje sile in epidemije na enemu obračunu plače do 31.5.2020 [5]
• krizni dodatek v skladu z interventnim zakonom (veljalo do 31.5.2020) [4]
• redno delo v času epidemije (veljalo do 31.5.2020) [1]
• enotni obračun za vse vrste dohodka v času epidemije pod oznako 9999 (veljalo do 31.5.2020) [6]

V kolikor vas zanimajo nastavitve postavk po Zakonu o začasnih in interventnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZZUOOP in ZIUOOPE) lahko to preberete v poglavju Nastavitve obračuna plače v skladu z Zakonom o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP in ZIUOOPE) [7]

Ker se lahko zgodi, da imamo za enega zaposlenega v istem mesecu tako več izplačil, to pomeni 4 ločene obračune plače za različne vrste dohodkov (1001, 1002 in 1004) smo v meniju |Poročanje |Vsa poročila |Obračun plač in ostalih prejemkov omogočili izpis skupne plačilne liste v obliki poročila Izpis plačilnih list za več mesecev, če pri zagonu tega poročila označimo dodatno možnost "združi obračune istega zaposlenega znotraj posameznega paketa".

Združene plačilne liste lahko tudi pošljemo po mailu zaposlenim neposredno iz obračuna plače in jo ustrezno zaščitimo z geslom, po vzoru na pošiljanje plačilnih list za redni obračun plače

V nadaljevanju poglavja in podpoglavjih najdemo tudi več datotek s postavkami za izračun zneskov posebej v ta namen. Spodaj sta tako na voljo datoteki za uvoz vseh postavk za izračun zneskov v povezavi z interventnim zakonom za uporabnike, ki za obračun plač že uporabljajo svoje nastavitve postavk in za uporabnike, ki za obračun plače do sedaj še niso uporabljali nastavitev v obliki postavk. V posameznih podpoglavjih pa najdemo tudi datoteke za uvoz posameznih postavk za točno določeno vrsto izplačila.

• V kolikor že uporabljamo postavke za nastavitve plačilne liste, lahko uvozimo spodnjo datoteko, ki vsebuje vse dodatne postavke za potrebe obračuna v času interventnega zakona.

Uvozijo se SAMO dodatne postavke za interventni zakon (čakanje zaradi epidemije, čakanje zaradi višje sile in krizni dodatek): PLpostavkeSamoInterventniVse.xml Velikost: 2,05 kB

• V kolikor do sedaj nismo uporabljali postavk za nastavitve plačilne liste oz. smo uporabljali splošne nastavitve brez postavk, lahko uvozimo spodnjo datoteko z vsemi postavkami za osnovno plačilno listo in s postavkami za potrebe obračuna v času interventnega zakona.

Uvozijo se kompletne postavke za obračun plače z dodatnimi za interventni zakon, se pravi (postavke za redno delo, dopust, praznik, boleznine in še dodatno za čakanje, krizni dodatek): PLosnovnaInterventniVse.xml Velikost: 6,09 kB

Ker se lahko zgodi, da moramo v istem mesecu na enem obračunu vrste dohodka 1004 obračunati nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije in nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile, moramo število ur čakanja na delo porazdeliti med obe postavki, ki smo ju pripravili v ta namen kar smo opisali na strani Obračun obeh vrst nadomestila za čakanje na delo v istem obračunu [5]

1. Obračun plače za delo v času epidemije

Nekatera podjetja v času epidemije poslujejo naprej. Zasebni delodajalci so v tem primeru oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) od izplačane plače za marec (sorazmerno od 13.3.2020), april in maj 2020.

Delodajalec o izplačanih plačah, za katere velja ukrep, predloži ločen obračun, v katerem prispevke za PIZ (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (ostale prispevke ter akontacijo dohodnine obračuna in plača). Če je hkrati z izplačilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja naddoločeno višino, mora delodajalec od slednjih izplačil prispevke plačati, na obračunu pa jih poroča v stolpcu »Za plačilo«. Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec z navedbo nove vrste dohodka 1002.

V tem primeru torej gre za povsem običajen obračun plače, le da za ta čas obračunamo plačo pod vrsto dohodka 1002. V ta namen torej veljajo enaka navodila za obračun, kot za redni obračun plače, ki so na voljo v poglavju Nastavitve za plačilno listo in za izračun osnov za bruto plačo z dodatki

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo tukaj

2. Nastavitev postavke za čakanje na delo zaradi epidemije do 31.5.2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo zaradi epidemije. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B01 in M01.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo višje od povprečne plače, je treba za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddati REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer se prispevki za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo.

V ta namen kreiramo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1004:

	Slika 1: Izberemo vrsto dohodka 1004

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi epidemije prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

	Slika 2: Čakanje na delo

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo zaradi epidemije se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

	Slika 3: Čakanje na delo zaradi epidemije v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#

• Opis spremenljivk v zgornji formuli:

• UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80 - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje brez nadur, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,8. Tako izračunana povprečna bruto plača ne more biti nižja od minimalne plače ter višja od povprečne plače. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače
• UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli v obračun plače

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

	Slika 4: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo v času epidemije

V kolikor imamo v enem obračunu primer obračuna čakanja na delo zaradi epidemije in zaradi višje sile, lahko to postavko prilagodimo tako, kot je opisano na strani Obračun obeh vrst nadomestila za čakanje na delo v istem obračunu [5]

• Datoteka s postavkami za osnovno plačilno listo s postavkami za čakanje na delo zaradi epidemije in zaradi višje sile, ki je primerna za podjetja, ki postavk za obračun plače do sedaj še niso uporabljala:

PLosnovnaInterventniVse.xml Velikost: 6,09 kB

• Datoteka samo s postavko za čakanje na delo zaradi epidemije, ki jo lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:

PLsamoCakanjeNaDeloEpidemija.xml Velikost: 0,78 kB

Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

3. Nastavitev postavke za čakanje na delo zaradi višje sile do 31.5.2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo zaradi višje sile. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B01 in M02.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo višje od povprečne plače, je treba za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddati REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer se prispevki za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo.

V ta namen kreiramo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1004:

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi višje sile prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot kaže slika spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo zaradi višje sile se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

	Slika 5: Čakanje na delo zaradi višje sile v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#

• Opis spremenljivk v zgornji formuli:

• UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80 - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje brez nadur, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,8. Tako izračunana povprečna bruto plača ne more biti nižja od minimalne plače ter višja od povprečne plače. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače
• UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli v obračun plače

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

	Slika 6: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile

V kolikor imamo v enem obračunu primer obračuna čakanja na delo zaradi epidemije in zaradi višje sile, lahko to postavko prilagodimo tako, kot je opisano na strani Obračun obeh vrst nadomestila za čakanje na delo v istem obračunu [5]

• Datoteka s postavkami za osnovno plačilno listo s postavkami za čakanje na delo zaradi višje sile in zaradi epidemije, ki je primerna za podjetja, ki postavk za obračun plače do sedaj še niso uporabljala:

PLosnovnaInterventniVse.xml Velikost: 6,09 kB

• Datoteka samo s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile, ki jo lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače

PLsamoCakanjeNaDeloVisjaSila.xml Velikost: 0,79 kB

Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

4. Nastavitev postavke za krizni dodatek do 31.5.2020

Uvaja se tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19. Do zneska v višini 200 evrov bodo lahko upravičeni zaposleni v zasebnem sektorju, katerih zadnja izplačana bruto plača ni višja od trikratnika slovenske bruto minimalne plače in so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije.

Mesečni krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov ter se o izplačilu poroča na REK-1 obrazcu, šifra vrste dohodka 1190. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052

Postavko za izračun kriznega dodatka kreiramo v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna plače, kot kaže slika spodaj:

	Slika 7: Postavka za krizni dodatek

Primer formule za izračun kriznega dodatka:

[#ex1bruto#<(3*#MinPlaca#):#Param#]0

• Opis spremenljivk v zgornji formuli:

• Param - program pripravi prazno polje v katerega lahko vnesemo poljubni znesek
• ex1bruto - spremeljivka vrne znesek zadnje izplačane bruto plače
• MinPlaca - spremenljivka vrne znesek minimalne plače za polni delovni čas v obračunskem mesecu.

Ko smo dodali postavko pa torej naredimo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1190:

	Slika 8: Izberemo vrsto dohodka 1004

Na obračunu bo tako na voljo polje za vnos kriznega dodatka, ki je do višine 200 eur neobdavčen. Program bo vneseni znesek dodatka obračunal le, če zadnja izplačana bruto plača zaposlenega ni presegala trikratnika minimalne plače.

	Slika 9: Plačilna lista s postavko za izplačilo kriznega dodatka

• Datoteka s postavkami za osnovno plačilno listo s postavko za krizni dodatek, ki je primerna za podjetja, ki postavk za obračun plače do sedaj še niso uporabljali:

PLosnovnaInterventniVse.xml Velikost: 6,09 kB

• Datoteka s postavko za krizni dodatek:

PLsamoKrizniDodatek.xml Velikost: 0,67 kB

Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo znesek kriznega dodatka v ustrezno polje in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

5. Nastavitev postavke za čakanje na delo (obe vrsti nadomestila v enem obračunu) do 31.5.2020

Kako se vnese postavka za čakanje na delo v času epidemije in zaradi višje sile smo opisali v ločenih poglavjih na strani Vnos postavke za čakanje na delo v času epidemije [2] in Vnos postavke za čakanje na delo zaradi višje sile [3]

Ker pa se lahko zgodi, da je potrebno v istem obračunu obračunati obe vrsti nadomestila, je treba postavke za obračun nadomestila za čakanje na delo nekoliko prilagoditi. Skupni fond ur za čakanje na delo je treba vnesti še vedno v ustrezno polje, kot je prikazano na sliki:

Ta fond ur pa moramo v tem primeru ustezno porazdeliti med obe postavki za obračuna nadomestila saj se nadomestilo za čakanje na delo v času epidemije poroča na iREK obrazcu pod oznako M01, nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile po pod oznako M02.

To bomo lahko naredili tako, da bomo formulo za izračun zneska v obeh postavkah za čakanje na delo spremenili na način, da bo program ponudil možnost vnosa ur v posamezno postavko. V formuli bomo tako spremenljivko #UreCakanjeNaDelo# zamenjali s spremenljivko #Param#, kot kaže slika spodaj:

	Slika 10: Vnos postavke za čakanje na delo, ki omogoča vnos ur v sami postavki

Na zgornji sliki je prikazan vnos prilagojene postavke za čakanje na delo v času epidemije, popolnoma enako pa moramo spremeniti tudi postavko za čakanje na delo zaradi višje sile.

Po potrditvi sprememb nam bo program v samem obračunu ponudil možnost vnosa ur v posamezno postavko:

	Slika 11: Program je pripravil prazno polje za ločen vnos ur v posamezno postavko za čakanje na delo

Seštevek ur v obeh postavkah za čakanje na delo (na zgornji sliki sta to postavki z oznako CAK1 in CAK2) mora ustrezati številu ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli na vrhu obračuna v polje za vnos ur Čakanje na delo

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

6. Obračun plače za vrsto dohodka 9999 - enotni obračun plače (velja do 31.5.2020)

V programu lahko obračunamo plačo po interventnem zakonu tudi za vse vrste dohodka na enem obračunu. V ta namen je v programu pri kreiranju obračuna plače na voljo nova vrsta dohodka z oznako 9999.

Pogoj za pravilen obračun po tej vrsti dohodka je seveda, da smo poleg ostalih postavk, ki jih uporabljamo za obračun plače, vnesli tudi postavke namenjene obračunu plače po interventnem zakonu. Če smo vse te postavke že dodali pa jih moramo tudi v skladu z navodili ustrezno posodobiti [6.1], da jih bomo lahko dejansko obračunali ločeno za čas pred oz. v času epidemije.

Ko smo naše postavke obračuna plače prilagodili za potrebe enotnega oz. skupnega obračuna, lahko kreiramo novi obračun za obračun plače in izberemo ustrezno vrsto dohodka, kot kaže slika:

	Slika 12: Izberemo vrsto dohodka 9999

Program nam pripravi popolnoma enak obračun, kot za ostale vrste dohodka tako, da najprej vnesemo skupno število ur v ustrezna polja:

	Slika 13: Vnos ur rednega dela v obračun za vrsto dohodka 9999

Ker smo postavke predhodno pravilno uredili pa nam je v delu kjer so na voljo izračuni po postavkah program sam dodal dodatne postavke za obračun ustreznih vrst dohodkov 1002, 1004 in 1190, v skladu za interventnim zakonom:

	Slika 14: Dodatne postavke obračuna plače, ki so na voljo samo v obračunu dohodka 9999

Kot vidimo na zgornji sliki je program dejansko podvojil naše postavke obračuna in jim v oznaki samo dodal pripono z oznako vrste dohodka v katerem bo postavka obračunana.

Posledično nam bo program ponudil ločen vnos ur (v našem primeru rednega dela) za vrsto dohodka 1001 in ločen vnos ur rednega dela za delo v času epidemije, ki ga moramo obračunati pod vrsto dohodka 1002:

	Slika 15: Vnos ur ločeno za redno delo pred epidemijo in v času epidemije, ki ga bo program obračunal pod vrsto dohodka 1002

Kot vidimo na zgornji sliki lahko te dodatne postavke seveda tudi sami preimenujemo, da bo tudi na plačilni listi lepo prikazano kako so posamezne postavke obračunane.

Ker smo lahko vnesli ločene ure rednega dela za vrsto dohodka 1001 in za 1002, nam bo program to prikazal tudi ločeno na plačilni listi in za vsako postavko tudi ločeno obračunal dodatek na delovno dobo:

	Slika 16: Ločen prikaz rednega dela in dodatka na minulo delo za vrsto dohodka 1001 in 1002

V kolikor smo obračun dokončali in ga tudi zaključili, nam bo program ponudil ločen izpis vseh REK in iREK obrazcev, za katere smo dejansko naredili obračun:

	Slika 17: Izpis REK in iREK obrazcev za različne vrste dohodka

Hkrati pa nam tudi ponudi možnost oddaje posameznih REK obrazcev neposredno iz obračuna vrste dohodka 9999:

	Slika 18: Možnost prenosa ločenih REK obrazcev za različne vrste dohodka na eDavke

6.1. Nastavitev postavk za enotni obračun plače po interventnem zakonu

V nadaljevanju je prikazan primer nastavitev plačilne liste za redni obračun plače, ki jih bomo za potrebe obračuna vrste dohodka 9999 ustrezno preoblikovali.

Primer vnosa ur rednega dela za navadni oz. redni obračun plače:

	Slika 19: Vnos ur rednega dela

Primer nastavitev postavk plačilne liste, ki jih uporabljamo za tak obračun plače:

	Slika 20: Primer postavk za osnovno plačilno listo s postavkami za obračun po interventnem zakonu

Iz zgornje slike je npr. razvidno, da za obračun rednega dela uporabljamo postavko z oznako #001# v kateri pa uporabljamo formulo:

#UreRednoDelo# * #000#

Opis spremenljivk v zgornji formuli:

• UreRednoDelo - vrne število ur rednega dela, ki smo jih vpisali v obračunu
• 000 - vrne znesek urne postavke, ki se v našem primeru izračuna po formuli, kot vidno na zgornji sliki

Program nam bo na osnovi teh vpisanih ur in naše zgoraj opisane formule izračunal znesek rednega dela, kot prikazano na spodnji sliki:

	Slika 21: Plačilna lista za obračun rednega dela

Ker pa želimo v našem obračunu za vrsto dohodka 9999 izračunati ločeno redno delo v času pred epidemijo in ločeno v času epidemije moramo te ure rednega dela nekako razdeliti na dve postavki za pravilen obračun prispevkov PIZ.

Da bi to bilo mogoče bomo morali našo postavko za izračun rednega dela nekoliko spremeniti in sicer tako, da bo naša formula sestavljena tako:

#Param# * #000#

Opis spremenljivk v zgornji formuli:

• Param - omogoča vnos števila ur rednega dela neposredno v postavki obračuna plače
• 000 - vrne znesek urne postavke, ki se v našem primeru izračuna po formuli, kot vidno na zgornji sliki

V zgornji formuli smo torej spremenljivko #UreRednoDelo# zamenjali s spremenljivko #Param# in s tem omogočili, da bomo lahko sami ročno vnesli ure rednega dela v samo postavko, kot kaže slika spodaj:

	Slika 22: Vnos ur rednega dela v postavko obračuna plače

Na enak način torej spremenimo tudi postavke za izračun dopusta, bolniške ipd., se pravi vse postavke, ki jih bomo morali obračunati za čas pred epidemijo in v času epidemije.

7. Nastavitve obračuna plače v skladu z Zakonom o začasnih in interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP in ZIUOOPE)

Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 ZIUOPPE v 11. členu ureja možnost delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa in v 24. členu povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ZZUOOP v 57. členu ureja možnost nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva in v 68. členu povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Za izvedbo teh ukrepov so bile izvedene tudi spremembe pri predlaganju REK in iREK obrazcev kar posledično pomeni tudi določene spremembe nastavitev postavk obračuna plače v programu.

Na spodnjih straneh so bolj podrobno opisani postopki vnosa posameznih postavk obračuna plače ter način izračuna zneskov v skladu s tema dvema zakonoma:

• čakanje na delo 80% po 31.05.2020 (velja tudi za odsotnost zaradi višje sile po 31.5.2020) [7.1]
• subvencioniran skrajšan delovni čas [7.2]
• nastavitev postavke za čas karantene 50% [7.3]
• nastavitev postavke za čas karantene 80% [7.4]
• nastavitev postavke za čas karantene 100% [7.5]
• nastavitev postavke za kratkotrajno odsotnost od dela zaradi bolezni - do 3 dni [7.6]
• nastavitev postavke za izolacijo do 90 dni 90% [7.7]
• nastavitev postavke za izolacijo nad 90 dni 100% [7.8]
• nastavitev postavke za čakanje na delo, ki velja od 31.10.2020 [7.9]
• nastavitev postavke za višjo silo po 31.10.2020 [7.10]
• nastavitve postavke za višjo silo po 01.12.2020 [7.11]
• krizni dodatek v obračunu za december 2020 [7.12]

7.1. Nastavitev postavke za čakanje na delo po 31.5.2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo, ki velja po 31.5.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo po 31.5.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo po 31.5.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

	Slika 23: Čakanje na delo po 31.05.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

• Opis spremenljivk v zgornjih formulah:

• UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80 - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje brez nadur, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,8. Tako izračunana povprečna bruto plača ne more biti nižja od minimalne plače. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače
• UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli v obračun plače

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#

Primer formule za izračun čakanja po 31.05.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 31.05.2020:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #Param#

	Slika 24: Čakanje na delo po 31.05.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

	Slika 25: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo po 31.05.2020

• Datoteka samo s postavko za čakanje na delo po 31.5.2020, ki jo lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:

PLsamoCakanjeNaDeloPo31052020.xml Velikost: 0,72 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

7.2. Nastavitev postavke za subvencioniran skrajšani delovni čas

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za skrajšan delovni čas. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za subvencijo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure subvencioniranega delovnega časa prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo v primeru subvencioniranega delovnega časa oz. v ta namen se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

	Slika 26: Subvencionirano na delo v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

• Opis spremenljivk v zgornjih formulah:

• UrnaPostavkaSubvencija - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje brez nadur, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,8. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače
• UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli v obračun plače

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

#UrnaPostavkaSubvencija# * #UreCakanjeNaDelo#

Primer formule za izračun subvencioniranega dela v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primer subvencioniranega dela:

#UrnaPostavkaSubvencija# * #Param#

	Slika 27: Subvencionirano na delo v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

	Slika 28: Nastavitve plačilne liste s postavko za subvencionirano delo

• Datoteka samo s postavko za subvencionirano delo, ki jo lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:

PLsamoCakanjeNaDeloSubvencija001.xml Velikost: 0,68 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

7.3. Nastavitev postavke za čas karantene 50%

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno ob prehodu meje, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 50% iz 137/6 člena ZDR-1. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene.

Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača največ v višini 50% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:

	Slika 29: Vnos ur za odrejeno karanteno 50%

• Opis spremenljivk v zgornjih formulah:

• UrnaPostavkaKarantena50 - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred trenutnim obračunom. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,5. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače
• UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur odrejene karantene. Te so del ur rednega dela, ki smo ga vnesli v obračun plače.

Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 50%:

#UrnaPostavkaKarantena50# * #UreCakanjeNaDelo#

Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:

#UrnaPostavkaKarantena50# * #Param#

	Slika 30: Postavka za odrejeno karanteno v višini 50%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:

	Slika 31: Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3

• Datoteka samo s postavko za obračun 50% nadomestila za odrejeno karanteno, kateri lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:

PLkarantena50_1.xml Velikost: 0,68 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR1 in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

7.4. Nastavitev postavke za čas karantene 80%

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno ob stiku z okuženo osebo, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 80% iz 137/6 člena ZDR-1.

Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:

	Slika 32: Vnos ur za odrejeno karanteno 80%

• Opis spremenljivk v zgornjih formulah:

• UrnaPostavkaKarantena80 - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred trenutnim obračunom. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,8. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače.
• UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur odrejene karantene. Te so del ur rednega dela, ki smo ga vnesli v obračun plače.

V kolikor je izračunana bruto osnova nižja od minimalne plače, se za bruto osnovo vzame znesek minimalne plače!

Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 80%:

#UrnaPostavkaKarantena80# * #UreCakanjeNaDelo#

Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:

#UrnaPostavkaKarantena80# * #Param#

	Slika 33: Postavka za odrejeno karanteno v višini 80%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:

	Slika 34: Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3

• Datoteka samo s postavko za obračun 80% nadomestila za odrejeno karanteno, kateri lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:

PLkarantena80_1.xml Velikost: 0,69 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR2 in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

7.5. Nastavitev postavke za čas karantene 100%

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za odrejeno karanteno zaradi okužbe na delovnem mestu, kjer ima zaposleni pravico do nadomestila plače v višini 100% iz 137/6 člena ZDR-1.

Delodajalec bo pravico do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem lahko uveljavil z izjavo, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. V obdobju prejemanja povračila mora delodajalec izplačevati neto nadomestila plače in poravnati prispevke za obvezna socialna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

V primeru uveljavljanja vračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska karantene bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za karanteno prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

Odrejena karantena ob prehodu meje se obračuna in izplača v višini 100% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev. Postavko vnesemo, kot je prikazano na sliki:

	Slika 35: Vnos ur za odrejeno karanteno 100%

• Opis spremenljivk v zgornjih formulah:

• UrnaPostavkaKarantena - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred trenutnim obračunom. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje, ki se deli s številom mesecev. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače
• UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur odrejene karantene. Te so del ur rednega dela, ki smo ga vnesli v obračun plače.

Primer formule za izračun odrejene karantene v višini 100%:

#UrnaPostavkaKarantena# * #UreCakanjeNaDelo#

Primer formule za izračun karantene v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo tudi ostale ure nadomestila za čakanje. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur karantene neposredno v postavko na obračunu:

#UrnaPostavkaKarantena# * #Param#

	Slika 36: Postavka za odrejeno karanteno v višini 50%, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na dnu seznama vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače, kot kaže slika:

	Slika 37: Primer nastavitev plačilne liste z različnimi postavkami za karantene KAR1, KAR2 in KAR3

• Datoteka samo s postavko za obračun 100% nadomestila za odrejeno karanteno, kateri lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:

PLkarantena100_1.xml Velikost: 0,69 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure še v ustrezno postavko KAR3 in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek karantene se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

7.6. Nastavitev postavke za kratkotrajno odsotnost od dela zaradi bolezni

V primeru izplačila nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni), ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02, v kolikor delodajalec hkrati ne uveljavlja ukrepov po ZIUOOPE in 68. členu ZZUOOP. Če delodajalec uveljavlja ukrepe po ZIUOOPE ali 68. členu ZZUOOP (čakanje na delo, skrajšan delovni čas), se podatki o nadomestilu plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni) po 20.členu ZZUOOP na REK obrazcu vpišejo v polje 105 in v iREK obrazcu v polje B01.

Po izplačilu nadomestila zaradi kratkotrajne odsotnosti od dela, lahko delodajalec vloži na ZZZS zahtevek za refundacijo.

Za pravilen obračun tega nadomestila je potrebno v šifrant dodati novi postavki v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna po spodnjih nastavitvah:

	Slika 38: Vnos postavke za vpis števila ur boleznin do 3 dni

Za izračun nadomestila smo v spodnjem primeru uporabili urno postavko, ki jo uporabljamo tudi pri izračunu nadomestila za čakanje na delo 80%, ki je tudi omejena do višine min plače, lahko pa namesto te, urno postavko (80% povprečne urne postavke zadnjih treh plač) izračunate tudi sami v svoji postavki ter uporabite vašo za izračun nadomestila ali pa uporabite isto, ki jo uporabljate za ostale vrste boleznin.

	Slika 39: Vnos postavke za izračun boleznin do 3 dni

• Opis spremenljivk v zgornjih formulah:

• UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80 - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo. Najprej se izračuna celotni bruto za to obdobje brez nadur, ki se deli s številom mesecev ter pomnoži s faktorjem 0,8. Tako izračunana povprečna bruto plača ne more biti nižja od minimalne plače. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače
• BOL3U - spremenljivka vrne število ur boleznin do 3 dni, ki smo jih vnesli v postavko s to oznako

• Datoteka samo s postavkama za vnos ur kratkotrajne bolezni in pa izračun le te 80%, kateri lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:

BOL3KratkotrajneBoleznine.xml Velikost: 1,21 kB

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

	Slika 40: Seznam vseh postavk s postavkami za obračun boleznin- 3dni

Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.

Za pravilno poročanje na REK obrazcu in pravilno izpolnjen zahtevek za refundacijo je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti

Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:

	Slika 41: Kliknemo na + za vnos podatkov o zadržanosti in za refundacijo

Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:

	Slika 42: Kliknemo na gumb za vnos nove vrstice

Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu boleznine do 3 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 13- bolezen -3 dni

	Slika 43: Izberemo razlog zadržanosti 13- bolezen- 3 dni

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

7.7. Nastavitev postavke za Izolacijo do 90 dni- 90%

V primeru izolacije do 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.

V primeru izplačila nadomestila plače zaradi izolacije ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za izolacijo do 90 dni prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Bol. nad 30 dni, kot je prikazano na primeru spodaj:

	Slika 44: Vnos ur izolacije v polje "Bol. do 30 dni"

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska izolacije do 90 dni bo poleg ostalih postavk potrebno kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

V primeru izolacije do 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove in postavki za vpis ur in obračun zneska izolacije vnesemo, kot je prikazano na spodnjih slikah:

	Slika 45: Vnos postavke za vpis števila ur izolacije do 90 dni

	Slika 46: Vnos postavke za izračun izolacije do 90 dni

• Opis spremenljivk v zgornjih formulah:

• IZL1U - spremenljivka vrne število ur izolacije do 90 dni, ki smo jih vnesli v postavko s to oznako.
• UrnaPostavkaRefundacija90 - Vrednost spremenljivke boleznina nad 30 dni, kjer je upoštevan količnik valorizacije, zgornji limit te postavke in pa minimalna osnova za obračun refundacije. UrnaPostavkaRefundacija90 je že znižana na 90%. Urno postavko za bolezine nad 30 dni vnesemo na posameznem zaposlenem v meniju |Partnerji |Zaposleni s klikom na zaposlenega in naziv njegovega delovnega mesta. Izpolnimo polje "Urna postavka za boleznine nad 30 dni" oz se lahko ta vnese avtomatsko v kolikor izpolnimo podatke o zadržanosti.

• Datoteka samo s postavkama za vnos ur izolacije in pa izračun le te 90%, kateri lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:

IZL1Izolacija1.xml Velikost: 1,22 kB

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

	Slika 47: Seznam vseh postavk s postavkami za obračun izolacije do 90 dni

Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.

Za pravilno poročanje na REK obrazcu je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti.

Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:

	Slika 48: Kliknemo na + za vnos podatkov o zadržanosti in za refundacijo

Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:

Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu Izolacije do 90 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 08- Izolacija do 90 dni- 90%

	Slika 49: Izberemo razlog zadržanosti 08- Izolacija do 90 dni- 90%

Program bo za to vrsto zadržanosti pripravil ločen izpis zahtevka za refundacijo, kar velja do 31.12.2020.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

7.8. Nastavitev postavke za Izolacijo nad 90 dni- 100%

V primeru izolacije nad 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 100% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS.

V primeru izplačila nadomestila plače zaradi izolacije ki ga izplača delodajalec, ki pa nato lahko zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105.

Ker želimo na plačilni listi nadomestilo za izolacijo nad 90 dni prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Bol. nad 30 dni, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska izolacije nad 90 dni bo poleg ostalih postavk potrebno kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

V primeru izolacije nad 90 dni je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 100% od osnove in postavki za vpis ur in obračun zneska izolacije vnesemo, kot je prikazano na spodnjih slikah:

	Slika 50: Vnos postavke za vpis števila ur izolacije nad 90 dni

	Slika 51: Vnos postavke za izračun izolacije nad 90 dni

• Opis spremenljivk v zgornjih formulah:

• IZL2U - spremenljivka vrne število ur izolacije nad 90 dni, ki smo jih vnesli v postavko s to oznako.
• UrnaPostavkaRefundacija - Vrednost spremenljivke boleznina nad 30 dni, kjer je upoštevan količnik valorizacije, zgornji limit te postavke in pa minimalna osnova za obračun refundacije. Urno postavko za bolezine nad 30 dni vnesemo na posameznem zaposlenem v meniju |Partnerji |Zaposleni s klikom na zaposlenega in naziv njegovega delovnega mesta. Izpolnimo polje "Urna postavka za boleznine nad 30 dni" oz se lahko ta vnese avtomatsko v kolikor izpolnimo podatke o zadržanosti.

• Datoteka samo s postavkama za vnos ur izolacije in pa izračun le te 100%, kateri lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:

IZL2Izolacija1.xml Velikost: 1,22 kB

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

	Slika 52: Seznam vseh postavk s postavkami za obračun izolacije nad 90 dni

Ko smo postavki dodali, se vrnemo na obračun plače v katerem bomo obračunali tudi to nadomestilo.

Za pravilno poročanje na REK obrazcu je potrebno vnesti še podatke o zadržanosti ter izbrati ustrezno oznako razloga zadržanosti.

Pri vnosu ur v obračunu bomo s klikom na znak + zraven vnosa ur za boleznine nad 30 dni vnesli še podatke za refundacijo:

Po kliku na + se nam odpre okno za vnos podatkov, ki jih vnesemo po kliku na gumb za dodajanje nove vrstice, kot kaže slika:

Vnesemo obdobje zadržanosti, izberemo razlog zadržanosti ter vnesemo ali izberemo leto ter znesek bruto osnove. Pri obračunu Izolacije nad 90 dni moramo izbrati razlog zadržanosti s šifro 08- Izolacija nad 90 dni- 100%

	Slika 53: Izberemo razlog zadržanosti 08- Izolacija nad 90 dni- 100%

Program bo za to vrsto zadržanosti pripravil ločen izpis zahtevka za refundacijo, kar velja do 31.12.2020.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

7.9. Nastavitev postavke za čakanje na delo po 31.10.2020

V kolikor mora urna postavka za čakanje na delo po 31.10.2020 še vedno biti omejena najmanj do višine minimalne plače lahko še naprej v ta namen uporabljamo postavko CAK3, kar je opisano v poglavju Nastavitev postavke za čakanje na delo po 31.5.2020 [7.1]. V tem primeru so spodnja navodila brezpredmetna!

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo, ki velja po 31.10.2020 za primer, ko urna postavka za obračun nadomestila ni omejena z min plačo. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo po 31.10.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo po 31.10.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev pred nastopom čakanja na delo brez obračunanih nadur in ni več omejeno do nimimalne plače ali povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

	Slika 54: Čakanje na delo po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo

• Opis spremenljivk v zgornjih formulah:

• UrnaPostavkaZad3PlacPredCak - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo. Izračunana bruto osnova se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače. Takšno urno postavko pomnožimo s faktorjem 0,8 za izračun 80% od osnove.
• UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli v obračun plače

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

(#UrnaPostavkaZad3PlacPredCak# * 0,8) * #UreCakanjeNaDelo#

Primer formule za izračun čakanja po 31.10.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna moramo vpisati tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 31.10.2020:

(#UrnaPostavkaZad3PlacPredCak#*0,8) * #Param#

	Slika 55: Čakanje na delo po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur pred nastopom prve odsotnosti zaradi čakanja na delo, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

	Slika 56: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo po 31.10.2020

• Datoteka samo s postavko za čakanje na delo po 31.10.2020, ki jo lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:

PLsamoCakanjeNaDeloPo31102020_1.xml Velikost: 0,72 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

7.10. Nastavitev postavke za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo v primeru višje sile, ki velja po 31.10.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez obračunanih nadur in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

	Slika 57: Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

• Opis spremenljivk v zgornjih formulah:

• UrnaPostavkaKarantena - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev. Tako izračunana povprečna bruto plača se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače in jo pomnožimo s faktorjem 0,8.
• UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli v obračun plače

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

(#UrnaPostavkaKarantena#*0,8) * #UreCakanjeNaDelo#

Primer formule za izračun čakanja zaradi višje sile po 31.10.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna moramo vpisati tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur nadomestila zaradi višje sile v postavko na obračunu:

(#UrnaPostavkaKarantena#*0,8) * #Param#

	Slika 58: Čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

	Slika 59: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020

• Datoteka samo s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 31.10.2020, ki jo lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:

PLsamoCakanjeNaDeloVisjaSilaPo31102020_2.xml Velikost: 0,71 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

7.11. Nastavitev postavke za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna nadomestila za čakanje na delo v primeru višje sile, ki velja po 01.12.2020. Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo v tem primeru delodajalec v iREK obrazcu vpiše v polje B02 in v M01 ter v polje 105 na REK obrazcu.

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Delodajalec za izplačilo nadomestila plače predloži REK-1 obrazec.

Ker želimo na plačilni listi ure za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 prikazati ločeno od obračuna ostalih ur (redno delo, dopust, praznik, itd.), je potrebno ure vpisati v polje Čakanje na delo, kot je prikazano na primeru spodaj:

V kolikor do sedaj za obračun plače nismo uporabljali postavk obračuna oz. smo uporabljali kar privzete nastavitve obračuna plače, bo treba v ta namen uporabiti postavke za izračun zneskov. Za izračun zneska čakanja na delo bo poleg ostalih postavk treba kreirati ločeno postavko ali postavke v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna s klikom na gumb Vnos novega.

Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 se obračuna in izplača največ v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev pred nastopom prve odsotnosti, brez obračunanih nadur, hkrati pa ne sme biti nižja od nimimalne plače ter ne višja od povprečne plače in jo vnesemo, kot prikazano na sliki:

	Slika 60: Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur

• Opis spremenljivk v zgornjih formulah:

• UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80 - spremenljivka vrne znesek urne postavke izračunane iz povprečne bruto plače za obdobje zadnjih treh mesecev. Tako izračunana povprečna bruto plača se nato še deli z urami zavarovalne osnove v tekočem obračunu plače in jo pomnožimo s faktorjem 0,8.
• UreCakanjeNaDelo - spremenljivka vrne število ur čakanja na delo, ki smo ga vnesli v obračun plače

Primer formule za izračun urne postavke za čakanje na delo:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #UreCakanjeNaDelo#

Primer formule za izračun čakanja po 01.12.2020 v primeru, ko v ure čakanja na vrhu obračuna vpisujemo lahko tudi ostale ure bruto čakanja. V temu primeru uporabimo #Param# namesto #UreCakanjeNaDelo# za vpis ur čakanja v postavko na obračunu za primeru čakanja po 01.12.2020:

#UrnaPostavkaCakanjeNaDelo80# * #Param#

	Slika 61: Čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020 v višini 80% povprečne bruto plače zadnjih treh mesecev brez nadur, kadar želimo ročen vnos ur v postavko

Postavka se nam nato pojavi na seznamu vseh postavk, ki jih uporabljamo za izračun zneskov v obračunu plače:

	Slika 62: Nastavitve plačilne liste s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020

• Datoteka samo s postavko za čakanje na delo zaradi višje sile po 01.12.2020, ki jo lahko uvozimo k obstoječim postavkam za obračun plače:

PLsamoCakanjeNaDeloVisjaSilaPo01122020_2.xml Velikost: 0,71 kB

Ko smo postavko dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo ure v ustrezna polja in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos. Bruto znesek čakanja na delo se bo preračunal glede na nastavitve postavke in ustrezno izpisal na plačilni listi.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj

7.12. Nastavitev postavke za krizni dodatek v obračunu za december 2020

Na tej strani je opisan postopek obračuna kriznega dodatka, ki velja pri izplačilu plače za mesec december 2020. Krizni dodatek določa Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE) v 85. členu. in lahko najdemo podrobnosti na naslednji povezavi [https://www.uradni-list.si/_pdf/2020/Ur/u2020203.pdf].

Na podlagi 85. člena ZIUPOPDVE morajo zasebni delodajalci ob izplačilu decembrske plače delavcem, ki opravljajo delo v decembru izplačati krizni dodatek v višini 200,00 eur oz. sorazmerni del, če delo ni opravljal cel mesec ali če je zaposlen za krajši delovni čas. Krizni dodatek pripada delavcem katerih zadnja izplačana plača ne presega dvakratnika minimalne plače, kar pomeni da njegova zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 eur (2x 940,58).

Od izplačila kriznega dodatka v višini 200 eur se ne obračunajo in ne plačajo prispevki za socialno varnost niti akontacija dohodnine. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine.

Mesečni krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov ter se o izplačilu poroča na REK-1 obrazcu, šifra vrste dohodka 1190. Na iREK se vnese znesek izplačanega kriznega dodatka v polje A052

Postavko za izračun kriznega dodatka kreiramo v meniju |Plače |Šifranti in nastavitve |Postavke obračuna plače, kot kaže slika spodaj:

	Slika 63: Krizni dodatek

Primer formule za izračun kriznega dodatka:

[#ex1bruto#<(2*(#ex1MinPlaca#/(#ex1FondUr#*(#ZapFondUrNaTeden#40)))*#ex1ureZavarovalnaOsnova#):#Param#]0

• Opis spremenljivk v zgornji formuli:

• Param - program pripravi prazno polje v katerega lahko vnesemo poljubni znesek
• ex1bruto - spremeljivka vrne znesek izplačane bruto plače iz preteklega meseca
• ex1MinPlaca - spremenljivka vrne znesek minimalne plače za polni delovni čas iz preteklega meseca.
• ex1FondUr - skupno število delovnih ur za pretekli mesec
• ex1ureZavarovalnaOsnova - ure zavarovalne osnove pretekli mesec.

Ko smo dodali postavko pa torej naredimo novi obračun plače, kjer izberemo vrsto dohodka 1190:

	Slika 64: Izberemo vrsto dohodka 1190

Na obračunu bo tako na voljo polje za vnos kriznega dodatka, ki je do višine 200 eur neobdavčen. Program bo vneseni znesek dodatka obračunal le, če zadnja izplačana bruto plača zaposlenega ni presegala dvakratnika minimalne plače.

	Slika 65: Plačilna lista s postavko za izplačilo kriznega dodatka

• Datoteka s postavko za krizni dodatek:

PLsamoKrizniDodatekDecember2020_NEW.xml Velikost: 0,74 kB

Ko smo postavke dodali ali uvozili se vrnemo na obračun plače v katerem vnesemo znesek kriznega dodatka v ustrezno polje in kliknemo na gumb Ponovni izračun bruto zneskov ter potrdimo vnos.

Na splošno o nastavitvah plačilne liste ter vrstah postavk si lahko preberemo tukaj. Definicija postavk oz. formul za izračun zneskov pa je na voljo na strani tukaj