 |
| |
| |
| |
| |
| |
| |
| |
| |
| | |||||||||||||||
|
| |
| |
| |
| |
| |
| |
| |
| |
| | |||||||||||||||
Obrazec Podatki o učinkih na davčno osnovo pri zavezancu, ki preneha z opravljanjem dejavnosti, se izpolnjuje, kadar zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti zaradi izbrisa podjetja iz Poslovnega registra Slovenije ali kadar se statusno preoblikuje ali kadar prenese podjetje na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah ali kadar prenese podjetje ali del podjetja na eno ali več drugih fizičnih ali pravnih oseb.
Izjava I – Prenehanje opravljanja dejavnosti: Zavezanec ustrezno označi vzrok oziroma način prenehanja opravljanja dejavnosti. Pri statusnem preoblikovanju, pri prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah ali prenosu dejavnosti na eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, navede tudi pripadajoče podatke o imenu in priimku oziroma nazivu, naslovu in davčni številki.
Prenehanje opravljanja dejavnosti se pri ugotavljanju davčne osnove šteje za odtujitev sredstev (razen denarnih sredstev), njihov prenos v gospodinjstvo zavezanca pa se šteje kot transakcija med povezanimi osebami. Izjema od tega pravila je prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti. Prav tako se ob prenehanju dejavnosti za prihodek ne šteje prihodek, dosežen z odtujitvijo nepremičnine s prenosom iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki je bila v podjetje pridobljena pred 1. 1. 2005.
Odtujitev sredstev ob prenehanju opravljanja dejavnosti se šteje za obdavčljivo transakcijo med povezanimi osebami, razen:
Po šestem odstavku 303. člena ZDavP-2 morajo osebe, ki so prijavile posebno davčno obravnavo, v obračunu posebej izkazati učinke na davčno osnovo, ki so posledica upoštevanja prijavljene posebne davčne obravnave.
Izjava II – Posebna davčna obravnava: Zavezanec ustrezno označi, ali je bila ob prenehanju opravljanja dejavnosti priglašena posebna davčna obravnava. Če je označeno polje »NE«, mora zavezanec izpolniti podatke v TABELI A. Če je označeno polje »DA« in je pod Izjavo I označeno, da se priloga predlaga zaradi prenosa podjetja ali dela podjetja na drugo ali druge fizične osebe ali zaradi prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, mora zavezanec izpolniti podatke v TABELAH A in B. Če je označeno polje »DA« in je pod Izjavo I označeno, da se priloga predlaga zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti ob statusnem preoblikovanju podjetnika, izvedenem v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, mora zavezanec izpolniti tudi podatke v TABELAH A, B in C.
Podatki se v TABELAH A, B in C izpolnjujejo v eurih s centi.
V I. del TABELE A se vpisujejo podatki o celotnih skritih rezervah oziroma skritih izgubah ob prenehanju.
V zap. št. od 1 do 7 se vpišejo podatki o vrednosti sredstev na obračunski dan oziroma na dan izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Vpišejo se podatki o davčni in pošteni vrednosti oziroma primerljivi tržni ceni ugotovljeni v skladu s Pravilnikom o transfernih cenah (če gre za transakcije med povezanimi osebami v skladu s 16. členom ZDoh-2), ter razlika med vrednostma. Pri sredstvih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med pošteno vrednostjo oziroma primerljivo tržno ceno in davčno vrednostjo pozitivna. Če je davčna vrednost večja od poštene vrednosti oziroma primerljive tržne cene, se razlika vpisuje z negativnim predznakom (-).
V zap. št. 8 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. od 1 do 7. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom (-).
V zap. št. 9 in 10 se vpišejo podatki o vrednosti obveznosti do virov sredstev na obračunski dan oziroma na dan izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Vpišejo se podatki o davčni in pošteni vrednosti oziroma primerljivi tržni ceni, ugotovljeni v skladu s Pravilnikom o transfernih cenah (če gre za transakcije med povezanimi osebami v skladu s 16. členom ZDoh-2), ter razlika med vrednostma. Pri obveznostih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med davčno vrednostjo in pošteno vrednostjo pozitivna. Če je poštena vrednost oziroma primerljiva tržna cena večja od davčne vrednosti, se razlika vpisuje z negativnim predznakom (-).
V zap. št. 11 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. 9 in 10. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom (-).
V zap. št. 12 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. 8 in 11. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom (-).
V II. del TABELE A se vpisujejo podatki o skritih rezervah oziroma skritih izgubah v zvezi s sredstvi, ki se prenašajo v gospodinjstvo fizične osebe in se pri prenehanju opravljanja dejavnosti ne štejejo za odtujitev.
V zap. št. od. 13 do 16 se vpišejo podatki o vrednosti nepremičnin in opreme, ki so bile zgrajene oziroma pridobljene pred pričetkom opravljanja dejavnosti in se ob prenehanju opravljanja dejavnosti prenašajo nazaj v gospodinjstvo ter tudi o vrednosti nepremičnin, ki se ob prenehanju opravljanja dejavnosti prenašajo v gospodinjstvo, če so bile pridobljene pred 1.1.2005. Vpišejo se podatki o davčni in primerljivi tržni ceni, ugotovljeni v skladu s Pravilnikom o transfernih cenah, ter razlika med vrednostma. Pri sredstvih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med primerljivo tržno ceno in davčno vrednostjo pozitivna. Če je davčna vrednost večja od primerljive tržne cene, se razlika vpisuje z negativnim predznakom (-).
V zap. št. 17 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. od 13 do 16. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom(-).
V III. del TABELE A se pod. zap. št. 18 vpiše podatek o skritih rezervah oziroma skritih izgubah, ki ob prenehanju opravljanja dejavnosti vplivajo na davčno osnovo kot odtujitev sredstev, če ni posebne davčne obravnave. Podatek se izračuna kot razlika med zaporednima številkama 12 (I. del TABELE A) in 17 (II. del TABELE A) v stolpcu 4. Če je razlika negativna, se vpisuje z negativnim predznakom (-).
V I. del TABELE B se vpisujejo podatki o skritih rezervah oziroma skritih izgubah, ki zaradi priglasitve posebne davčne ob prenehanju ne vplivajo na davčno osnovo. Vpišejo se podatki, ki so že vsebovani v I. delu TABELE A ter se nanašajo zgolj na sredstva in obveznosti, za katere je bila priglašena posebna davčna obravnava ob statusnem preoblikovanju podjetnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ob prenosu podjetja na podjetnika prevzemnika v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah ali ob prenosu podjetja ali delov podjetja na eno ali več drugih fizičnih oseb.
V zap. št. od 1 do 7 se vpišejo podatki o vrednosti sredstev na obračunski dan oziroma na dan izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije. Vpišejo se podatki o davčni in pošteni vrednosti oziroma primerljivi tržni ceni ugotovljeni v skladu s Pravilnikom o transfernih cenah (če gre za transakcije med povezanimi osebami v skladu s 16. členom ZDoh-2), ter razlika med vrednostma. Pri sredstvih se ugotavljajo skrite rezerve, če je razlika med pošteno vrednostjo oziroma primerljivo tržno ceno in davčno vrednostjo pozitivna. Če je davčna vrednost večja od poštene vrednosti oziroma primerljive tržne cene, se razlika vpisuje z negativnim predznakom (-).
V zap. št. 8 se vpiše seštevek zneskov, vpisanih v polja pod zap. št. od 1 do 7. Če je seštevek negativna vrednost, se vpiše z negativnim predznakom (-).
V II. del TABELE B se pod zap. št. 9 vpiše podatek o skritih rezervah oziroma izgubah, ki lahko ob prenehanju opravljanja dejavnosti z uveljavljanjem posebne davčne obravnave, vplivajo na davčno osnovo. Podatek se izračuna kot razlika med zaporednima številkama 18 (III. del TABELE A) in 8 (I. del TABELE B) v stolpcu 4. Če je razlika negativna, se vpisuje z negativnim predznakom (-).
V III. del TABELE B se vpisujejo podatki o drugih učinkih, ki zaradi priglasitve posebne davčne obravnave ne povečujejo davčne osnove.
Zap. št. 1: Zavezanec vpiše znesek že izkoriščenih olajšav iz naslova investiranja v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva na podlagi prvega odstavka 66.a člena ZDoh-2, za katera ob prenehanju opravljanja dejavnosti še ni potekel tri-letni rok od dneva vlaganja. Če posebna davčna obravnava ne bi bila priglašena, bi moral zavezanec navedeni znesek izkazati v obračunu pod zaporedno številko 12.1 kot povečanje davčne osnove.
Zap. št. 2: Zavezanec vpiše znesek že izkoriščenih olajšav iz naslova investiranja po 6. členu ZRPPR1015, za katere ob prenehanju opravljanja dejavnosti še ni potekel rok petih let po zaključku investicije, če gre za zavezanca, ki v skladu s Prilogo 1 Uredbe 800/2008/ES izpolnjuje merila za »veliko podjetje«, oziroma še ni potekel rok treh let po zaključku investicije, če gre za zavezanca, ki v skladu s Prilogo 1 Uredbe 800/2008/ES izpolnjuje merila za »srednje« ali »malo podjetje«. Če posebna davčna obravnava ne bi bila priglašena, bi moral zavezanec navedeni znesek izkazati v obračunu pod zaporedno številko 12.2 kot povečanje davčne osnove.
Zap. št. 3: Zavezanec vpiše znesek že izkoriščenih olajšav iz naslova investiranja po 5. odstavku 28. člena ZSRR-2, za katere ob prenehanju opravljanja dejavnosti še ni potekel rok petih let po zaključku investicije, če gre za zavezanca, ki v skladu s Prilogo 1 Uredbe 800/2008/ES izpolnjuje merila za »veliko podjetje«, oziroma še ni potekel rok treh let po zaključku investicije, če gre za zavezanca, ki v skladu s Prilogo 1 Uredbe 800/2008/ES izpolnjuje merila za »srednje« ali »malo podjetje«. Če posebna davčna obravnava ne bi bila priglašena, bi moral zavezanec navedeni znesek izkazati v obračunu pod zaporedno številko 12.2 kot povečanje davčne osnove.
Zap. št. 4: Zavezanec vpiše znesek rezervacij, ki na obračunski dan oziroma na dan izbrisa iz Poslovnega registra Slovenije še niso bile porabljene.
V zap. št. 1 se ob statusnem preoblikovanju podjetnika v novo ali prevzemno kapitalsko družbo vpiše vrednost nominalnega deleža v tej družbi, ki ga fizična oseba pridobi s statusnim preoblikovanjem ter ga mora v skladu z 2.d) točko četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 v taki višini obdržati vsaj 3 leta.
